znanost 3.6.2018 9:00

Znanost nad mite o prehrani: Ni dokazov, da bi bil veganski način prehranjevanja bolj zdrav

piše Anja Gorenc

Ljubljana, 3. junija - Vegansko naj bi se prehranjeval manj kot odstotek prebivalstva. Študije kažejo, da ima med 40 in 80 odstotkov veganov pomanjkanje vitamina B12 celo do take mere, ko lahko pride do nepopravljivih nevroloških motenj, opozarja Janez Salobir z Biotehniške fakultete. Dokazov, da bi bil veganski način prehranjevanja bolj zdrav od mešane prehrane, pa ni.

Krško, prostori Regionalne razvojne agencije Posavje.
Posavski pridelki.
Zelenjava, čebula, korenje, česen, solata, pesa, peteršilj.
Foto: Rasto Božič/STA
Arhiv STA

Veganstvo je prehranjevanje, ki izključuje vsa živila živalskega izvora, torej meso, ribe, mleko, jajca, med in izdelke iz njih. A kot je v pogovoru za STA opozoril profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti Salobir, je le z rastlinsko hrano na naraven način nemogoče pokriti vse raznolike prehranske potrebe. "Zato v naravi ni ljudstev, ki bi se prehranjevala vegansko.

Evolucijsko oz. ko smo bili lovci nabiralci, smo skozi štiri milijone let vedno uživali živalsko in rastlinsko hrano in smo se razvili v vsejede. V naravi smo obvezno vsejedi in ne moremo preživeti brez živalske hrane," je pojasnil.

"Živalska živila so bogat vir dobro izkoristljivih beljakovin in esencialnih aminokislin, dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin (DHA), vitaminov B12, riboflavina in D, kalcija, železa, selena, joda, cinka ... Teh hranil v rastlinski hrani ni, jih je malo ali so bistveno slabše izkoristljiva. To so tudi najbolj kritična hranila v prehrani veganov, ki se jih drugače kot z veliko znanja ter uživanjem prehranskih dopolnil in obogatenih živil ne da dobiti," opozarja Salobir.

V zadnjih desetletjih je sicer mogoče ta kritična hranila dobiti s prehranskimi dopolnili. "Vitamina B12 vegani ne morejo dobiti drugače, kot da gredo v lekarno. Drugi viri vitamina B12, kot so alge, so nezanesljivi, lahko celo škodljivi," pravi.

Kljub vsem prehranskim dopolnilom in znanju imajo vegani zelo pogosto pomanjkanja mnogih hranil. Tako ima med 40 in 80 odstotkov veganov pomanjkanje vitamina B12, celo do take mere, ko lahko pride do nepopravljivih nevroloških motenj. Ta vitamin je namreč razen za tvorbo rdečih krvničk neobhoden za delovanje živčevja. Ob pomanjkanju B12 pride do nepopravljivih nevroloških motenj, ki se kažejo v utrujenosti in slabosti, izgubi apetita, težavah s spominom, razsodnostjo, živčnostjo, depresijo, demenco, ob hudem pomanjkanju smrti, pravi Salobir.

Najbolj kritične so nosečnice, doječe matere in dojenčki. Vitamin B12 je nujno potreben za normalen razvoj živčevja pri plodu in dojenčku, kar pomeni, da se potrebe nosečnice in doječe matere po tem vitaminu zelo povečajo. Če matere zalog B12 nimajo, ga ne uživajo, potem ga ne dobi dovolj niti plod, niti ga ni v mleku, kar je za otroka smrtno nevarno.

Veganska prehrana se ne priporoča oz. odsvetuje za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in mladostnike ter starejše. "Slovenski pediatri pa prepovedujejo vegansko prehrano za dojenčke, saj smo v Sloveniji imeli tudi nekaj smrtnih primerov," je dodal.

Zato se vsem, ki se nameravajo ali se že prehranjujejo vegansko, priporoča, da se o svoji prehrani posvetujejo s kvalificiranimi svetovalci, ki imajo univerzitetno diplomo iz prehrane, živilstva ali dietetike, in naj ne verjamejo "instant svetovalcem s papirji iz interneta". Poleg tega je treba redno preverjati status vsebnost kritičnih hranil v telesu, za kar naj se obrnejo na zdravnika.

Kljub temu da se o veganstvu v zadnjih letih ali desetletjih veliko govori, je po oceni Salobirja le navidezno popularno, saj ga prakticira manj kot odstotek prebivalstva. "Pri tem ne gre za prehrano, pač pa za način odnosa do sveta oz. življenja," je dejal.

V medijih in med ljudmi je prisotno mnenje, da sta veganska in vegetarijanska prehrana bolj zdravi od običajne prehrane. O učinkih veganske prehrane se pravzaprav znanstveno ne ve kaj dosti, a se jo zmotno kar izenačuje z vegetarijansko, ki sicer izključuje meso in pogosto tudi ribe, vključuje pa mleko, jajca.

Za vegetarijance raziskave v resnici pogosto kažejo, da imajo manjše tveganje za nastanek nekaterih bolezni kot nevegetarijanci, npr. srčno-žilna bolezen, visok krvni tlak, diabetes tipa 2, nekatere vrste raka, debelost. A te raziskave primerjajo vegetarijance s povprečnimi ljudmi, ki pa se najpogosteje ne prehranjujejo v skladu s priporočili, ampak napačno.
"In če primerjate s populacijo, v kateri se jih polovica napačno prehranjuje, vegetarijanska prehrana dejansko lahko vpliva oz. zmanjša pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni," pravi.

Kot dodaja, je za vegetarijance značilno, da imajo bolj ugodne druge dejavnike življenjskega sloga - manj pogosto kadijo, več se gibajo, več so v naravi, uživajo več prehranskih dopolnil, imajo nižji indeks telesne mase itd. In če vse te dejavnike izključimo, "tudi nemško prehransko združenje trdi, da ne moremo predpostavljati, da ima vegetarijanska prehrana prednost za zdravje pred priporočeno prehrano".

A v praksi je glede na pogostost deficitov vnosa mnogih hranil taka izključevalna prehrana gotovo lahko nevarna. Nekatere novejše študije namreč kažejo, da imajo vegani, v nasprotju s pričakovanji, lahko celo večje tveganje za pojavnost raka na debelem črevesu, vegetarijanci pa več raka, alergij ter slabše splošno fizično in psihološko zdravstveno stanje, pogosteje potrebujejo pomoč zdravnika, slabše socialne odnose in slabšo kakovost življenja. Vendar je tudi to lahko povezano z drugimi dejavniki, ne pa le z načinom prehrane, navaja Salobir.

Vendarle je v današnjem času s premierno načrtovano vegansko prehrano z uporabo prehranskih dopolnil in obogatenih živil, z uživanjem čez celo leto dostopne raznolike, tudi tujerodne hrane ter s pomočjo kvalificiranih prehranskih svetovalcev in rednega kontroliranja pri zdravniku in z dovolj denarja mogoče doseči uravnotežen vnos hranil. A žal večina veganov tega ne doseže, zato je zavedanje in upoštevanje posebnosti in nevarnostih veganske prehrane nujno.