znanost 27.5.2018 7:30

Znanstveniki lahko po desetih minutah določijo cilj selitve štorkelj

Berlin, 27. maja - Nemški znanstveniki so ugotovili, da določene štorklje med letenjem v južne kraje sledijo drugim, ki so boljše pri izkoriščanju termičnih vetrov, zaradi česar lahko manj mahajo s krili. Vodilne ptice letijo do Zahodne Afrike, medtem ko tiste, ki sledijo, pristanejo že na jugu Evrope, so še ugotovili. To lahko določijo že deset minut po vzletu.

Mala Račna pri Grosuplju.
Bela štorklja med letom. Štorklje zimo preživijo na jugu Afrike, spomladi pa se vrnejo v svoja gnezda v Evropi.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Znanstveniki z Inštituta Maxa Plancka za ornitologijo na univerzi v nemškem mestu Konstanz so pred štirimi leti 60 mladičem štorklje namestili posebne 60 gramov težke naprave GPS. Z njimi beležijo podatke o lokaciji ptic, pri čemer koordinate zabeležijo vsako sekundo v časovnem obdobju od dveh do petih minut, in sicer na vsakih 15 minut. Nanje pa so namestili tudi merilnike pospeška, s katerimi beležijo podatke o njihovem gibanju. Enkrat dnevno napravi pošljeta podatke prek lokalnega mobilnega omrežja tako kot pri mobilnem telefonu.

Vsaka ptica ima tako svoj "mobilni telefon". Namestili so ga tudi štrku Louisu, ki se je pri selitvi na jug pridružil 27 drugim z napravami opremljenim štorkljam, so zapisali v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Science.

Določene ptice v skupini prevzamejo vodilno vlogo. Gre za ptice, ki skupino vodijo čez območja z ugodnimi termičnimi vetrovi, na katerih jih topel zrak dvigne. To pa jim omogoča, da lebdijo in s tem prihranijo energijo, ki bi jo porabile z mahanjem s krili.

Te vodilne štorklje locirajo termične vetrove in iščejo najbolj ugodne med njimi, zaradi česar morajo pogosteje prilagoditi svojo pot. Tistim, ki jim sledijo, pa tega ni treba početi. Slednje, ki letijo nekoliko počasneje, morajo med letenjem na naslednje območje termičnega vetra bolj mahati s krili, območje pa morajo zapustiti še pred najvišjo točko.

Sposobnosti za letenje so povezane tudi s končno destinacijo selitve. Louis velja za povprečnega letalca, zaradi česar zimo preživi na jugu Španije. Leta 2014 je preletel 1000 kilometrov.

Drugače pa je pri drugem štrku iz njegove skupine, ki so ga poimenovali Redrunner. Ta je namreč leta 2014 prepotoval 4000 kilometrov in se nastanil v Afriki.

"Podatki o letu so tako ključni za položaj v skupini, da lahko že deset minut po vzletu ugotovimo, ali bo zimo štorklja preživela v Evropi ali v Zahodni Afriki," je ob tem povedala ena od avtoric raziskave Andrea Flack.

Podatki tako kažejo, da štorklje letijo v družbeno strukturiranih skupinah, ki so določene z sposobnostmi za letenje posameznih članov. Učinkovitost letenja je med drugim tudi eden od dejavnikov, ki vplivajo na pot in cilj selitve, so še pojasnili avtorji, kot poroča portal Science Daily.