Na simpoziju o izzivih etnografije v informacijski dobi
Ljubljana, 29. maja - V Ljubljani se bo v četrtek odvil znanstveni simpozij z naslovom Etnografija 2.0: Novi pristopi za razumevanje načinov življenja. Na simpoziju bodo med drugim spregovorili o nadgradnji etnografije z digitalnimi orodji ter razpravljali o tem, ali je "klasična" etnografija v informacijski dobi še vedno smiselna za razumevanje človeških navad in praks.
Antropologijo, etnologijo in druge sorodne vede ljudje pogosto dojemajo kot zazrte v preteklost. Simpozij pa si prizadeva prepričati o nasprotnem, in sicer da antropologi in etnologi lahko proučujejo tudi povsem sodobne dogodke in pojave ter da lahko ponudijo nove pristope za razumevanje načinov življenja, so zapisali na ZRC SAZU, ki je eden od organizatorjev dogodka.
Podatkovno rudarjenje, umetna inteligenca in veliki podatki so besede, ki se čedalje pogosteje pojavljajo v interdisciplinarnih projektih in raziskovalno-razvojnih skupinah, tako v industriji kot v akademskem okolju, so organizatorji zapisali v napovedi simpozija.
Na simpoziju bodo razpravljali o tem, kaj ti izrazi pomenijo in kako jih vidijo antropologi ter humanisti in družboslovci nasploh. Ugotavljali bodo, kako lahko etnografijo posodobijo in nadgradijo z digitalnimi orodji in pristopi, ki bodo omogočali lažje razumevanje načinov življenja v različnih družbeno-kulturnih kontekstih. Poskušali bodo pojasniti, ali je "klasična" etnografija v informacijski dobi še vedno smiselna za razumevanje človeških navad in praks ter ali je sploh možna.
V okviru simpozija se bo zvrstilo osem predavanj in delavnica z naslovom Podatkovna etnografija na praktičnih primerih.
Predavatelj Aljaž Košmerlj bo predstavil pojem umetne inteligence in njene sposobnosti, Rajko Muršič se bo poglobil v izkušnje prostora in senzorično revolucijo, Dan Podjed bo spregovoril o etnografiji v interdisciplinarnih projektih, Darja Fišer pa bo spregovorila o etnografiji, ki sledi načelom odprte znanosti in smernicam FAIR.
V nadaljevanju bo Ajda Pretnar pod drobnogled vzela področje računske antropologije, Jana Šimenc pa bo spregovorila o masivnih podatkih ter o raziskovanju nastajanja digitalnega zdravja v Sloveniji. Idejo globokega učenja in njegove prednosti bo predstavil Marko Robnik-Šikonja, Blaž Bajič in Sandi Abram pa se bosta lotila osrednje metode proučevanja vplivov (digitalnih) tehnologij na doživljanje mestnega prostora.
Simpozij bo potekal v prostorih Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani na Zavetiški 5 v Ljubljani. Prirejajo ga Filozofska fakulteta in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter ZRC SAZU z Inštitutom za slovensko narodopisje.
Več informacij o simpoziju je na voljo na povezavi https://bit.ly/2shICf7