znanost 30.5.2018 11:45

Slavistični znanstveni premisleki o Cankarju v medkulturnem prostoru

Maribor, 30. maja - Na mariborski filozofski fakulteti se je danes začela dvodnevna mednarodna znanstvena konferenca Slavistični znanstveni premisleki, ki letos pod naslovom Cankarjev list v cvetu bele krizanteme osvetljuje pomen in vlogo literarne ustvarjalnosti Ivana Cankarja in njegovih kulturno-političnih idej v slovenskem in podonavskem prostoru.

Maribor, Filozofska fakulteta.
Ob 100-letnici Cankarjeve smrti 2. mednarodna znanstvena konferenca Slavistični znanstveni premisleki z naslovom Cankarjev list v cvetu bele krizanteme.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, Filozofska fakulteta.
Ob 100-letnici Cankarjeve smrti 2. mednarodna znanstvena konferenca Slavistični znanstveni premisleki z naslovom Cankarjev list v cvetu bele krizanteme.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, Filozofska fakulteta.
Ob 100-letnici Cankarjeve smrti 2. mednarodna znanstvena konferenca Slavistični znanstveni premisleki z naslovom Cankarjev list v cvetu bele krizanteme.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, Filozofska fakulteta.
Ob 100-letnici Cankarjeve smrti 2. mednarodna znanstvena konferenca Slavistični znanstveni premisleki z naslovom Cankarjev list v cvetu bele krizanteme.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

"Cankarja želimo postaviti v medkulturni prostor," je pojasnila predsedujoča konferenci Jožica Čeh Steger. "Želimo predstaviti po eni strani tistega tihega Cankarja, ki je na simbolističen način razmišljal o duši, trpljenju, bolečinah, hrepenenju, manj pa poudarjamo na Slovenskem tistega drugega Cankarja - glasnega Cankarja, ki je bil oster kritik Avstro-Ogrske monarhije, različnih pojavov novoilirizma, ki se je uveljavil kot politik in revolucionarni mislec 20. stoletja," je dodala.

Med drugim bodo spregovorili o Cankarjevem odnosu do nemščine. "Cankar je skorajda 11 let živel na Dunaju, a je bil kot umetnik tam skoraj popolnoma neznan. Zanimivo je, da si tudi sam ni prizadeval za to, da bi ga prevajali v nemščino," je pojasnila Čeh Stegerjeva. "Imel je odpor do nemščine, ker se je kot Slovenec v nemški šoli čutil manjvreden. Hotel je biti slovenski umetnik, hotel je ustvariti visoko slovensko literaturo," je dodala.

Med sodelujočimi na konferenci je avstrijski prevajalec Erwin Köstler, ki je sredi 90. let minulega stoletja začel prevajati Cankarja v sodobno nemščino in je doslej prevedel že vsa njegova temeljna dela.

"Z vidika kulturnih ved so Cankarja že pred desetletji odkrili tudi kot avstrijskega avtorja; predvsem kritični pogled na Dunaj 'od zunaj' je bil v okviru postkolonialne obravnave habsburškega imperija pogosto tematiziran. Ta tematizacija političnega naboja literarnih besedil pa je del političnega gestusa, ki označuje (državno institucionalizirane) kulturne vede kot take, saj so začele sistematično obravnavati medsebojno odvisnost kulture in oblasti. Isto velja za literarne vede, ki sproti razvijajo metodologijo za obravnavo literatur, ki se jih ne da podrediti nobeni nacionalni shemi in zato tudi do neke mere postavijo pod vprašaj nacionalne kanone," je Köstler izpostavil v svojem prispevku na konferenci.

Cankar nagovarja tudi Ruse. "Zanimanje za Cankarja v Rusiji je že tradicionalno. Začeli so ga prevajati že v času njegovega življenja," je pojasnila Anna Bodrova s Sanktpeterburške državne univerze. "V sovjetskih časih je bil popularen, saj je bil ideološko ustrezen, in takrat so prevedli veliko njegovih del. Največ ponatisov je seveda doživel Hlapec Jernej in njegova pravica. Po perestrojki so ga še vedno prevajali, založnik je bil pravoslavni duhovnik, ki je bil izredno navdušen nad Cankarjem."

Cankarja danes z veseljem berejo tudi ruski študentje, ki se učijo slovenščine. "Njegova dela so za ruske razmere kratka, zato jih radi preberejo. In nimajo travm kot otroci v Sloveniji, saj Cankarja berejo kot študenti in so vajeni takšnih pesimističnih pisateljev," je še povedala Anna Bodrova.

Na konferenci, ki poteka v organizaciji oddelka za slovanske jezike in književnosti na mariborski filozofki fakulteti v sodelovanju s Slavističnim društvom Maribor, bo svoje poglede predstavilo okoli 40 znanstvenic in znanstvenikov, poleg slovenskih tudi iz Rusije, Avstrije, Madžarske, Slovaške in Nemčije.

Dogodek sodi v sklop obeleževanja 100. obletnice Cankarjeve smrti. Na filozofski fakulteti so v ponedeljek odprli tudi razstavo z naslovom Romal sem po široki cesti, ki prikazuje prisotnost Cankarja v mednarodnem podonavskem kulturnem prostoru. Gre za skupni projekt oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Prve gimnazije Maribor in Osnovne šole Pesnica.