znanost 4.6.2018 13:15

Na Kemijskem inštitutu predavanje sodelavca revije Nature Communications

Ljubljana, 4. junija - Kemijski inštitut je danes gostil pridruženega urednika prestižne znanstvene revije Nature Communications iz skupine Nature Giovannija Bottarija. S predavanjem sodelavca ene najbolj citiranih znanstvenih revij v odprtem dostopu se je uradno začel tretji teden Kemijskega inštituta, ki bo do konca tedna ponudil pestro dogajanje.

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Predavanje pridruženega urednika znanstvene revije Nature Communications Giovannija Bottarija z naslovom Kaj moramo vedeti o publiciranju v družini revij Nature (peer review)?
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Predavanje pridruženega urednika znanstvene revije Nature Communications Giovannija Bottarija z naslovom Kaj moramo vedeti o publiciranju v družini revij Nature (peer review)?
Foto: Lea Udovč/STA

Po besedah Bottarija je vsako leto objavljenih več kot kot 2,5 milijona znanstvenih člankov, samo v reviji Nature Communications pa so v lanskem letu objavili približno 3000 člankov.

Njihov cilj je objavljanje visoko kvalitetnih člankov z vseh znanstvenih področij, ki predstavljajo napredke, nove ideje, nove vpoglede in tehnologije. Privlačnost obravnavanega področja ni predpogoj, predpogoj je odlična znanost, je poudaril Bottari.

Povedal je, da skrivnega recepta za objavljanje v visoko selektivnih znanstvenih revijah ni. V reviji Nature Communications iščejo predvsem članke, ki odgovarjajo na pomembna vprašanja v določenem znanstvenem polju. Poleg tega je pomembno, da je tema člankov relevantna, da so raziskovalni podatki kvalitetni ter da je zaključek podprt s številnimi in močnimi dokazi.

Približno 60 odstotkov člankov, ki jih znanstveniki pošljejo v objavo v Nature Communications, po besedah Bottarija zavrnejo že uredniki, 40 odstotkov jih napreduje v recenzentski postopek, približno 20 odstotkov pa je dejansko objavljenih.

Članki v reviji Nature Communication so ocenjeni s pomočjo strokovnih recenzij (angleško peer review) strokovnjakov, ki prihajajo s področij, na katerega se tema člankov nanaša. Pri tem je po besedah Bottarija pomembna anonimnost strokovnjakov, kar preprečuje nekritične recenzije, zmanjša priložnost za izmenjavo uslug med raziskovalci ter zmanjšuje neravnovesje moči.

Revija Nature Communications je na voljo v odprtem dostopu. Ta je po besedah Bottarija del globalnega trenda spodbujanja širšega in lažjega dostopa do idej in informacij. Javno financirane raziskave bi namreč morale biti dostopne javnosti, poleg tega so odprto dostopni članki tudi bolj brani in citirani. Nenazadnje pa odprti dostop zahtevajo tudi številne agencije, ki raziskave financirajo, je pojasnil Bottari.

Bottari je doktorat pridobil na Univerzi Messina v Italiji, reviji Nature Communications pa se je pridružil januarja 2017. Njegovo strokovno področje je homogena kataliza, pokriva pa tudi heterogeno katalizo, analitsko kemijo, medicinsko kemijo ipd.

S predavanjem Bottarija se je začel letošnji Teden Kemijskega inštituta, s katerim želijo na inštitutu obeležiti svoje delovanje ter tako opozoriti na pomen odlične znanosti za celotno družbo in njen prispevek h gospodarskemu in družbenemu razvoju.

Do petka se bodo zvrstila številna predavanja, dve okrogli mizi in odprtje razstave. Osrednji dogodek bo potekal v torek, ko bodo podelili Preglovo nagrado za izjemne dosežke in Jamnikovo štipendijo.

Vsak dan v tednu Kemijskega inštituta od 9. do 14. ure bodo na inštitutu zainteresirani javnosti omogočili tudi ogled laboratorijev, predstavili delo in področja delovanja odsekov inštituta ter jim razkazali najbolj sodobno raziskovalno opremo.