#družba znanost 6.6.2018 8:23

Z opozorilnim sistem do zaznave sprememb v gozdovih

Ljubljana, 6. junija - Podnebne spremembe utegnejo v prihodnosti krepko preoblikovati gozdove, zato je šest partnerjev iz Slovenije, Nemčije in Grčije v okviru projekta Lifegenmon razvilo sistem za gozdni genetski monitoring. Ta je lahko zgodnji opozorilni sistem, ki bo pripomogel k ocenjevanju in napovedovanju dolgoročnega odziva drevesnih vrst na podnebne spremembe.

Borovnica.
Steza, pot, gozd.
Foto: Aljoša Rehar/STA
Arhiv STA

Poleg tega lahko sistem služi kot pomožni mehanizem za odločanje pri gospodarjenju z gozdovi. "Gozdni genetski monitoring nam omogoča, da zaznamo potencialno škodljive spremembe v gozdovih, še preden te postanejo vidne človeškemu očesu," so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.

Cilj projekta Lifegenmon je sicer podpora dolgoročnemu ohranjanju prilagodljivosti dreves na spremembe v okolju z razvojem sistema za gozdni genetski monitoring. Na ta način želijo v projektu Lifegenmon približati gozd, ki je v poletnem času lahko odlično zatočišče pred vročino in žgočim soncem, vsem generacijam.

V okviru projekta se tako izvajajo tudi aktivnosti razširjanja in ozaveščanja. Tako projektna ekipa Lifegenmon pomen gozda kot prostora za vse prikazuje tudi preko različnih akcij, usposabljanj, delavnic, učnih gradiv, knjig in tudi računalniških iger.

"Prilagajanje gozdnega drevja na prihodnje spremembe v okolju temelji na ohranjanju biotske pestrosti na vseh ravneh, vključno z genetsko raznolikostjo. Ohranjanje biotske pestrosti gozdov je temeljnega pomena za trajnostno gospodarjenje z gozdovi," so poudarili na ministrstvu.

Projekt, vreden 5,48 milijona evrov, sofinancirata evropski finančni instrument Life in ministrstvo za okolje in prostor. Pri projektu, ki se je začel julija 2014 in se bo zaključil junija 2020, sodeluje šest partnerjev iz Slovenije, Nemčije in Grčije, koordinira pa ga Gozdarski inštitut Slovenije.

Območje projekta Lifegenmon sicer sega od Bavarske na severozahodu do Grčije na jugovzhodu in vključuje Nemčijo, Avstrijo, Slovenijo, del Madžarske, Hrvaško, BiH, Srbijo, Črno goro, Makedonijo, Albanijo in Grčijo.

Za velik del tega območja je značilna izjemna biotska pestrost. Na tem območju prevladujejo bukovi, jelovi in mešani gozdovi, zato sta bili kot poskusni vrsti za izvajanje spremljanja stanja gozdne genetske pestrosti izbrani prav bukev in jelka. Transekt vključuje šest raziskovalnih ploskev, in sicer eno za evropsko bukev in eno za jelko v vsaki projektni državi (Slovenija, Nemčija, Grčija).