Podjetja znanost 7.6.2018 8:00

Za krepitev sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom potrebni novi državni mehanizmi

Ljubljana, 7. junija - Na Kemijskem inštitutu so predstavniki znanosti in gospodarstva v sredo razpravljali o znanosti kot nosilki razvojnih potencialov in gospodarskega preboja Slovenije. Strinjali so se, da mora država ustvariti nove mehanizme, ki bodo spodbujali inovacije in prenos znanja med akademsko in gospodarsko sfero.

Ljubljana, Kemijski inštitut.
V okviru Tedna Kemijskega inštituta okrogla miza z naslovom Znanost kot steber razvojnega in gospodarskega preboja Slovenije.
Profesor na filozofski fakulteti UL Igor Pribac, direktorica NIB Tamara Lah Turnšek, profesor na ekonomski fakulteti UL Jože P. Damjan, Andrej Horvat iz podjetja Silkem in izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
V okviru Tedna Kemijskega inštituta okrogla miza z naslovom Znanost kot steber razvojnega in gospodarskega preboja Slovenije.
Profesor na filozofski fakulteti UL Igor Pribac, direktorica NIB Tamara Lah Turnšek, profesor na ekonomski fakulteti UL Jože P. Damjan, Andrej Horvat iz podjetja Silkem in izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
V okviru Tedna Kemijskega inštituta okrogla miza z naslovom Znanost kot steber razvojnega in gospodarskega preboja Slovenije.
Foto: Lea Udovč/STA

Udeleženci okrogle mize so se uvodoma dotaknili problematike financiranja znanosti, kjer je po mnenju profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Jožeta P. Damijana potrebno razločevati med javnim in zasebnim sektorjem. V javnem sektorju namreč vlaganja padajo od leta 2011 naprej, medtem ko v poslovnem rastejo, in sicer predvsem na račun olajšav za vlaganja in razvoj v podjetjih, je dejal Damijan.

Vendar pa to ne odraža dejanskega stanja, je poudaril. Dejansko stanje bi se moralo po njegovem mnenju odraziti v patentih in inovacijah ter v stopnji tehnološke intenzivnosti izvoza. Problem pa je v tem, da podjetja olajšav niso koristila le za vlaganja v raziskave in razvoj, temveč tudi za druge namene. Vlaganja so zato v lanskem letu zaradi davčnih preiskav začela statistično močno upadati.

Nekdanji dolgoletni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič se z Damijanovim pogledom ni strinjal. Menil je, da je v Sloveniji ustvarjalnega razvojnega potenciala, ki prinaša novo dodano vrednost in nove produkte, ki jih lahko globalno tržimo, bistveno več v slovenskem gospodarstvu kot pa v slovenski raziskovalni sferi.

Krivda za to, da sodelovanja med znanstveno in gospodarsko sfero primanjkuje, je po besedah Damijana tako na strani raziskovalcev kot tudi gospodarstva. Po mnenju predsednice nacionalnega sveta za znanost in tehnologijo ter nekdanje dolgoletne direktorice Nacionalnega inštituta za biologijo Tamare Lah Turnšek pa je krivda predvsem na strani države. Ta bi morala ustvarjati inovativno okolje in mehanizme, ki bi prenos med akademsko in gospodarsko sfero motivirale.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da za gospodarski razvoj nista pomembna le naravoslovje ali tehnika, temveč tudi družboslovje in humanistika.

Po mnenju predavatelja na ljubljanski filozofski fakulteti Igorja Pribca je humanistika lahko pomemben faktor zvišanja dodane vrednosti. Pomaga lahko na področju komuniciranja in razumevanja različnih kultur, posebej pa je izpostavil področje etike.

Danes moramo vse, kar počnemo, tudi etično presojati, je dejal Pribac. "Zlasti potrebujemo etično presojo tehnologij, ki so v današnji dobi vse bolj globalne, težko obvladljive ter imajo lahko okoljske posledice za naslednje generacije, do katerih imamo odgovornost."

Za premostitev težav na področju sodelovanja znanosti in gospodarstva po mnenju udeležencev okrogle mize potrebujemo nove državne mehanizme, ki bodo to spodbujali.

Kot je dejal Damijan, bi bilo potrebno raziskovalno dejavnost organizirati na način, da bi dopuščala ustanavljanje spin-off podjetij. Poleg tega potrebujemo tudi tehnološko agencijo, ki bi znala identificirati dobre ideje ter jih financirati do faze prototipa. Pred to fazo namreč podjetja k financiranju ne bodo pristopila, saj to zanje predstavlja preveliko tveganje, je poudaril Damijan.

Z njim se je strinjal tudi Andrej Horvat iz podjetja Silkem, ki je izpostavil, da zgolj dobra ideja ni dovolj. V podjetju se morajo najprej prepričati, da bo ideja izvedljiva ter da bo iz nje mogoče narediti močno zgodbo, za kar pa potrebujejo vsaj pilotno napravo.

Tudi Lah Turnškova je bila mnenja, da potrebujemo tehnološko agencijo ter tehnološki sklad, ki bi to agencijo financiral. Poleg tega bi po njenem mnenju morali ponovno vzpostaviti učinkovito ministrstvo za visoko šolstvo, znanost, inovacije in tehnologijo.

Lah Turnškova je predlagala še prestrukturiranje javnega sektorja in vseh resorjev na način, da bi vključevali telesa, ki bi skrbela za inovacije na različnih področjih, od znanosti, gospodarstva, kmetijstva, zdravstva, okoljske politike, družboslovja, humanistike itd. Slednje bi po njenem mnenju vodilo k tistemu, k čemur stremimo vsi - k trajnostnemu razvoju družbe.

Da bi med drugim morali zakonsko določiti sredstva za znanost in raziskovanje z določenim odstotkom bruto domačega proizvoda, pa je menil Hribar Milič. Po njegovem mnenju je potrebno spremeniti tudi kriterije za napredovanje znanstvenikov, ki bi znanstvenike motivirali za sodelovanje z gospodarstvom, uvesti posebne programe za povezovanje teh dveh sfer ter razvojne olajšave.

Kot je še dodal Damijan, je potrebno ustvarjati javni pritisk, ki je po njegovem mnenju edina stvar, ki jo politiki upoštevajo. "Biti moramo proaktivni, ne la tarnati, da nam ne dajo dovolj denarja," je bil kritičen Damijan.