Znanost se v programih strank pojavlja sporadično

Na Inštitutu za narodnostna vprašanja namreč ugotavljajo, da se znanost po primerjavi med programi strank pojavlja sporadično da so ukrepi velikokrat nepovezani med sabo in ne sledijo programskim ciljem.

"Nekateri programi so zelo bazični, zgolj na nekaj straneh, nekateri pa tudi na stotih straneh," je dejal povezovalec mize Damir Josipovič z inštituta. Na osnovi teh programov strankam predlagajo, da naredijo revizijo in da bi morda kasneje, ko bi oblikovali koalicijo, bolj sledili natančnejšim ciljem na tem področju.

Na eni strani imamo zmagovalko volitev SDS, ki v prvi plan postavlja gospodarstvo kot prioriteto, znanost sledi šele mnogo kasneje, na drugi strani pa stranko Levica, ki jasno zagovarja primat raziskovanja in znanosti nad gospodarstvom. To je po mnenju Josipoviča zelo pomembno, ker iz tega sledita dva zelo različna modela ekonomskega razvoja.

Tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj nas vrsto let opozarja na to, da moramo razvojno paradigmo obrniti in dati raziskavam in razvoju večji primat znotraj ekonomskega modela, ki naj ga Slovenija zavzame v prihodnjem obdobju. Torej, poudarek raziskavam in razvoju kot gonilu gospodarskega napredka, ne pa obratno," je poudaril.

Ključni problem znanosti po mnenju Boštjana Nedoha s Filozofskega inštituta ZRC SAZU je njeno financiranje. "Mi moramo dvigniti ta sramotno nizek odstotek BDP, ki ga daje država iz proračuna za raziskave in razvoj. S tem odstotkom smo na repu držav EU. Drugi izziv je zagotovo nova zakonodaja na področju znanosti. Ministrstvo za izobraževanje je prišlo do dokaj dobrega osnutka, ki zdaj leži v predalu in bo ob primopredaji predan novemu ministru oz. ministrici," je pojasnil.

Nedoh pričakuje, da se bo nemudoma nadaljevalo delo v okviru iste delovne skupine za zakon, da se osnutek nadgradi in čim prej pošlje v parlamentarno proceduro. Kar se tiče oblikovanja vladne koalicije pa Nedoh meni, da obstajajo najrazličnejše možnosti. Prepričan je, da bi bil za Slovenijo lahko pozitiven eksperiment, če bi dobili levosredinsko koalicijo iz petih strank - LMŠ, SMC, Levica, SD in SAB -, ki bi imela 47 glasov. To se mu zdi primerna koalicija zato, da lahko začne funkcionirati na drugačen način, kot so funkcionirale dosedanje koalicije, ko so si "razdeljevale resorje in kadre".

V razpravi je direktorica inštituta Sonja Novak Lukanović opozorila, da se ji zdijo programi strank zelo površni in da bi bila potrebna recenzija, vsebinska in terminološka. "Na koncu si postavimo vprašanje, a ta tematika mogoče ne zanima politike. Analiza teh programov odraža neperspektivno vizijo znanosti, kako bo naprej, in nezavedanje, da je znanost ne le povezovanje z gospodarstvom, ampak posega na vsa področja," je zatrdila in omenila tudi inovacije, ki jih nihče ne omenja.