S projektom PoLJUBA bodo na Ljubljanskem barju varovali ogrožene vrste in habitate

Območje Natura 2000 Ljubljansko barje je območje mokrotnih in vlažnih habitatov. V zadnjih letih so se njihove površine občutno zmanjšale, zato so vrste, vezane na njih, postale še bolj ogrožene.

Projektne aktivnosti, ki potekajo že od začetka letošnjega leta, so tako usmerjene v obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja ter tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate, so povedali na današnji novinarski konferenci. S projektom želijo po besedah Kastelica izpostaviti tudi, da je ohranjanje krajine pomembno tako za kmetijstvo kot tudi za biodiverziteto.

V projektu PoLJUBA - Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja bodo med drugim izvajali aktivnosti za varovanje orhideje Loeselove grezovke, hrošča puščavnika, kačjega pastirja koščičnega škratca in dvoživke hribskega urha, edine slovenske avtohtone sladkovodne želve močvirske sklednice.

Aktivnosti se bodo izvajale tudi za vrsto ptice kosec, ki so jih letos našteli le 46 oziroma 85 odstotkov manj kot pred 15 leti. Kosec je namreč po besedah varstvenega ornitologa Tomaža Jančarja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) odvisen od ekstenzivnega kmetijstva, ki pa ga je na Barju vse manj.

Barje je tudi dom velikega škurha, ptice, ki gnezdi le še na ljubljanskem barju, ter temne šaševke, izredno redke, ogrožene kobilice, kateri barje predstavlja več kot dve tretjini habitata v svetovnem merilu, je povedal višji naravovarstveni svetovalec pri Zavodu RS za varstvo narave Primož Glogovčan.

Poleg tega na Barju najdemo tudi močvirsko sklednico, edino avtohtono sladkovodno želvo pri nas ter metulja strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka. Slednji po besedah naravovarstvenega svetnika iz Krajinskega parka Ljubljansko barje Gregorja Lipovška sodi med 15 najbolj ogroženih vrst metuljev v evropskem merilu. Na Barju se je ohranila le še ena populacija, ki živi na treh hektarjih ter je tik pred izumrtjem.

Skupna vrednost projekta PoLJUBA je 4,12 milijona evrov, pri čemer 80 odstotkov prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov pa Slovenija, je povedal Kastelic.

Sredstva so v večini namenjena neposrednim ukrepom za izboljšanje stanja naravnega okolja in revitalizacijo kulturne krajine na 133 hektarih površine. Pri tem bo večji del sredstev namenjen odkupu 52 hektarjev zemljišč, kar je po besedah Kastelica najučinkovitejši način za zagotavljanje ustreznega upravljanja, omejevanja intenziviranja kmetijstva ter ustreznega gospodarjenja z vodotoki in jarki.

Ob koncu projekta bo zaživela tudi nova 2,8 kilometra dolga krožna pot namenjena informiranju in ozaveščanju obiskovalcev Ljubljanskega barja. Vzpostavljena bo na območju vstopne točke v krajinski park, Rakove Jelše.

Obiskovalcem bo z različnimi multimedijskimi in interpretacijskimi orodji na urejenih postajah omogočeno spoznavanje značilnosti Ljubljanskega barja, avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst in njihovega življenjskega prostora, je še povedal Lipovšek.

Vodilni partner projekta PoLJUBA je Krajinski park Ljubljansko barje, ostali partnerji pa so Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Regionalna Razvojna agencija Ljubljanske urbane regije.