S centrom odličnosti SLO-ACE do dviga nivoja znanja in raziskav v kmetijstvu

Po besedah Simončiča želijo s centrom odličnosti povezati vse slovenske raziskovalce in znanje s tega področja, ga s pomočjo evropskih partnerjev okrepiti in nadgraditi ter povezati s sorodnimi organizacijami v tujini.

Center je skupna pobuda Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je vodilni partner projekta, francoskega Nacionalnega inštituta za raziskave v agronomiji - INRA ter danske Univerza v Aarhusu.

Poleg teh bo center odličnosti tvorilo še pet drugih slovenskih raziskovalnih organizacij, in sicer Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Nacionalni inštitut za biologijo ter Institut Jožef Štefan.

Temeljna raziskovalna področja centra odličnosti SLO-ACE bodo osredotočena na rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa.

Trenutno se zaključuje prva faza projekta, v okviru katere so na kmetijskem inštitut pripravili poslovni model s sedem letno strategijo delovanja centra odličnosti. Med načrtovane aktivnosti sodi tudi izgradnja nove infrastrukture v Jabljah pri Mengšu.

Če bodo uspešni tudi v drugi fazi razpisa, bodo za vzpostavitev centra odličnosti prejeli 15 milijonov evrov sredstev, vsaj toliko pa bo morala prispevati tudi Slovenija. Prijavo na drugo fazo razpisa morajo pripraviti do sredine novembra, rezultati pa bodo znani marca ali aprila, je pojasnil Simončič.

Želijo si, da bi ta sredstva predstavljala zagonski kapital za trajnostni razvoj in boljše delo na tem področju ter za vzpostavitev dolgoročnega, trajnega sodelovanja pri pridobivanj sredstev za znanstveno-raziskovalno delo, je dejal Simončič.

"Dosežek bo, če bomo po šestih letih bistven bolj povezani, če bomo prišli do osnovne infrastrukture, naredili napredek v raziskavah, krepili kvaliteten študij ter na ta način dobili posameznike, ki bodo na trg dela vstopali z dovolj specifičnimi znanji, ki jih delovna mesta potrebujejo," je dejal Simončič.

Po mnenju državne sekretarke na kmetijskem ministrstvu Tanje Strniša bo center ponudil priložnosti za okrepitev prenosa znanja v prakso ter za boljše in bolj učinkovito sodelovanje z drugimi raziskovalnimi institucijami. Kot majhna država ne moremo ustvariti dovolj sredstev in lastnega znanja, zato je povezovanje z drugim institucijami ključnega pomena, je poudarila.

Projekt je pozdravil tudi prodekan za znanstveno raziskovalno delo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Emil Erjavec. Slovensko kmetijstvo je po njegovem mnenju v zadnjih desetletjih stagniralo in se atomiziralo. Center SLO-ACE po njegovem mnenju prinaša upanje, da bo prišlo do obrata.

Kot je izpostavil, bo Slovenija čez 20 let uspešna, le če bo sposobna ustvariti dodano vrednost ter in bo imela sposobne proizvajalce, podprte z dobrim svetovanjem in raziskavami. Slednje lahko dosežemo z investiranjem v ljudi, institucije in povezave med njimi, je poudaril Erjavec.

Po mnenju direktorice Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjane Zagorc imamo v Sloveniji dobre živilske tehnologe, agronome in veterinarje, kljub temu pa so njihova znanja preveč ozko usmerjana.

Slednje se kaže pri razvoju izdelkov, kjer ne upoštevajo, kaj potrošnik potrebuje ter kakšne so njegove preference. Veliko izdelkov zato ostane v predalu, ker jih trg ne sprejme. "Potrebujemo sistematičen pristop, da bi imeli kadri, ki prihajajo v agroživilsko verigo, oplemeniten, širši nabor znanj," je še dejala Zagorčeva.