znanost 20.7.2018 11:10

Pomembneje od dejanske starosti je, kako stari se počutite

London, 20. julija - Večina ljudi se počuti mlajše ali starejše od svoje dejanske starosti, ta t. i. subjektivna starost pa ima velik vpliv na njihovo fizično in psihično stanje. Znanstveniki namreč ugotavljajo, da bi lahko bila subjektivna starost ključna za razumevanje razlogov, zaradi katerih nekateri s staranjem vse bolj cvetijo, drugi pa venejo, piše BBC.

Ljubljana.
Starejši ljudje na sprehodu, upokojenci, sprehajalci.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Ljubljana, Športna hiša Ilirija.
Rekreacija v bazenu, telovadba.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot je povedal Brian Nosek z univerze v ameriški Virginii, bi lahko to, v kolikšni meri se starejši odrasli počutijo mlajši, kot so, determiniralo pomembne dnevne ali življenjske odločitve za prihodnost. Pomen subjektivne starosti pa se ne konča pri tem. Različne študije so pokazale, da lahko subjektivna starost nakaže pomembne vplive na zdravje - vključno s tveganjem za smrt.

Yannick Stephan z univerze v francoskem Montpellierju je preučeval podatke treh študij o dolgoživosti, ki so zajele več kot 17.000 ljudi srednjih let in starejših. Večina sodelujočih se je počutila okoli osem let mlajših od svoje dejanske starosti. A nekateri so se počutili ostarele - in posledice so bile resne.

To, da so se počutili med osem in 13 let starejši od dejanske starosti, je v okviru študij pomenilo med 18 in 25 odstotki večje tveganje za smrt in večje breme bolezni - ne glede na upoštevanje drugih demografskih dejavnikov, kot so izobrazba, rasa ali zakonski status.

Druge raziskave o fenomenu protislovja med dejansko in subjektivno starostjo, ki so zadnjih deset let znova v razcvetu, so preučevale, kako to vpliva na človekovo osebnost. Dandanes je sicer splošno znano, da ljudje s staranjem postajajo manj družabni in manj odprti za nove izkušnje. A te spremembe so manj izrazite pri ljudeh, ki so mladi po srcu, in bolj izrazite pri tistih s subjektivno višjo starostjo.

Pri tem je glede na ugotovitve raziskav zanimivo, da tudi ljudje z nižjo subjektivno starostjo postajajo s staranjem bolj skrbni in manj nevrotični - kar so nasploh pozitivne spremembe staranja. Tudi mladi po srcu torej pridobijo na modrosti, ki jo prinašajo življenjske izkušnje in to pomeni, da zaradi tega, ker se subjektivno počutijo mlajši, kot v resnici so, ne ostanejo zamrznjeni v stanju trajne nezrelosti.

Če se ljudje počutijo mlajši od svojih dejanskih let, imajo glede na ugotovitve znanstvenikov s staranjem očitno tudi manjše možnosti za depresijo in večje za boljše duševno stanje. Takšno počutje pa pomeni tudi boljše fizično zdravje in manjše možnosti za hospitalizacijo zaradi bolezni.

Spričo vseh doslej zbranih ugotovitev poskušajo številni raziskovalci sedaj izločiti biološke, fiziološke in družbene dejavnike, ki oblikujejo posameznikovo občutenje staranja, in ugotoviti, kako bi lahko to znanje ljudem pomagalo živeti daljše, bolj zdravo življenje.

Raziskovalec Stephan ob tem izpostavlja, da bi morali zdravniki svoje paciente povprašati po njihovi subjektivni starosti, saj bi lahko s tem identificirali, kateri med njimi imajo največje tveganje za razvoj zdravstvenih težav v prihodnosti, poleg tega pa bi lahko tako tudi učinkoviteje načrtovali njihovo že obstoječo zdravstveno oskrbo.

Sleherniki pa bi lahko ob naštetih ugotovitvah dobili bolj raznolik vpogled v to, kako naši možgani in telesa prestajajo minevanje časa. Ne glede na to, koliko ste stari, se splača vprašati, ali katerakoli izmed omejitev, ki jih čutite, prihaja od znotraj, sklene britanski BBC.