V Franciji našli lobanjo skrivnostnega fosilnega trobčarja

Na kosti je pred štirimi leti naletel kmet iz majhne vasi v bližini mesta Toulouse. Ker se je bal, da bi mu odkritje prineslo nepotrebne težave, o njem sprva ni obvestil nikogar. Šele po treh letih, septembra lani, pa je stopil v stik z raziskovalci iz prirodoslovnega muzeja v Toulousu.

Francoski paleontologi so pri izkopavanju najprej zagledali okel, nato pa ugotovili, da se pod zemljo skriva celotna lobanja, kar je po besedah Duranthona nekaj zelo redkega.

"Morate si predstavljati, da je za paleontologa najdba celotne lobanje z vsemi, dobro ohranjenimi podrobnostmi, nekaj fantastičnega," je ob odkritju najdbe navdušeno povedal Duranthon.

Po analizah v laboratoriju so ugotovili, da imajo v rokah lobanjo gomfoterija, ki so ga zadnje stoletje in pol poznali po zgolj štirih zobeh, najdenih leta 1857. Gre za vrsto, z znanstvenim imenom Gomphotherium pyrenaicum, ki se je pred približno 11 do 13 milijoni let potikala po pirenejskih gorah.

Ta ogromen rastlinojedec je v višino meril 2,5 metra, po videzu pa je nekoliko podoben slonu, le da ima nižjo lobanjo, namesto dveh pa kar štiri okle. Dva daljša in nekoliko ukrivljena navzdol sta bila na spodnjem delu čeljusti, dva krajša in vzporedna pa na zgornjem.

Najdba je po mnenju Duranthona pomemben košček za razumevanje zgodovine slonov, čemur je pritrdila tudi raziskovalka s Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca na ZRC SAZU Irena Debeljak. Iz gomfoterijev so se namreč po njenih besedah razvili anancidi (družina Anancidae) in pravi sloni iz družine Elephantidae. "Vsaka najdba, kot je ta iz Francije, nam potencialno lahko pomaga malce bolje razumeti, kako je do tega prehoda prišlo," je dejala Debeljakova.

Izraz mastodont ni ustrezen

Francoski raziskovalci so tega skrivnostnega trobčarja, ki je sedaj dobil tudi obraz, poimenovali Pirenejski mastodont. Enak izraz se pojavlja tudi v večini objav o tem odkritju v tujih medijih, vendar pa po besedah Debeljakove ni pravilen.

Podobne najdbe so nekoč res uvrščali v širšo skupino mastodontov oz. sescezobov, danes pa to ime za te živali načeloma ni več veljavno. Kljub temu pa ga nekateri strokovnjaki še vedno uporabljajo v starem pomenu, je pojasnila Debeljakova.

Največja in najbolj razširjena družina trobčarjev

Gomfoteriji so bili največja in po svetu tudi najbolj razširjena družina trobčarjev. Izhajajo iz Afrike, od koder so se pred dobrimi 20 milijoni let preko začasno vzpostavljenih kopenskih povezav razširili v Evrazijo ter nato naprej v Severno in Južno Ameriko.

V Evropi so se pojavili pred dobrimi 18 milijoni let, kjer so potem največji razcvet doživeli v srednjem miocenu in začetku zgornjega miocena, je pojasnila Debeljakova.

V Sloveniji so bili najdeni ostanki tako pravih mastodontov kot tudi gomfoterijev. Najstarejši, miocenski ostanki fosilnega trobčarja pri nas pripadajo vrsti Gomphotherium angustidens. Najdeni so bili pri Radencih in v okolici Murskega Središča, je še povedala Debeljakova.