Izpostavljenost tudi malo onesnaženemu zraku škodi srcu
London, 3. avgusta - Redna izpostavljenost tudi malo onesnaženemu zraku lahko povzroči spremembe na srcu, kakršne so vidne v zgodnjih fazah odpovedi tega organa, kaže študija, v kateri so zajeli 4000 ljudi na Otoku. Iz nje izhaja, da so imeli tisti, ki so živeli ob hrupnih, obremenjenih prometnicah, v povprečju večja srca, kot živeči v manj onesnaženih okoljih.
Ljudje, ki so sodelovali v raziskavi, so sicer živeli v okoljih, kjer so bili izpostavljeni nižjim ravnem onesnaženosti, kot jih določajo smernice britanskih oblasti. Zato so raziskovalci, ki so študijo izvedli pod vodstvom londonske univerze Queen Mary, vlado v Londonu pozvali, naj hitreje zmanjša onesnaženost zraka, na spletu poroča britanski BBC.
V študiji so analizirali zdravstvene podatke posameznikov, ki niso imeli prej dokumentiranih težav s srcem. Hkrati so preučili raven onesnaženosti zraka v okoljih, v katerih so živeli. In pri tem so ugotovili jasno povezavo med izpostavljenostjo višjim ravnem onesnaženja ter večjim levim in desnim srčnim prekatom.
Za vsak dodaten mikrogram trdih delcev PM 2,5 v kubičnem metru zraka in za vsakih dodatnih 10 mikrogramov dušikovega dioksida na kubični meter zraka se je srce povečalo za približno odstotek. Takšne spremembe so primerljive s stalno telesno nedejavnostjo ali povišanim krvnim tlakom, je povedal vodja študije, doktor Nay Aung.
"Onesnaženje zraka bi morali obravnavati kot spremenljiv dejavnik tveganja," je komentiral in poudaril, da se morajo zdravniki in splošna javnost ob razmišljanju o zdravju srca zavedati, kakšna je njihova izpostavljenost onesnaženemu zraku, tako kot imajo v mislih srčni tlak, holesterol ali telesno težo.
V študijo niso zajeli podatkov o točnih lokacijah bivališč sodelujočih, a večina jih je živela zunaj večjih britanskih mest, vsi pa so bili tudi izpostavljeni znatno nižjim ravnem onesnaženosti z delci PM 2,5, kot jih določajo britanske smernice.
Povprečna letna izpostavljenosti delcem PM 2,5 sodelujočih v študiji je bila od osem do 12 mikrogramov na kubični meter zraka, kar je nižje od britanske meje 25 mikrogramov in bližje s strani Svetovne zdravstvene organizacije priporočeni meji 10 mikrogramov na kubični meter zraka.
Onesnaženost s temi trdimi delci je še posebej nevarna za zdravje, saj lahko ti vdrejo globoko v pljuča in srčno-žilni sistem.
Izpostavljenost dušikovemu dioksidu v študiji je bila od 10 do 50 mikrogramov na kubični meter, medtem ko Velika Britanija in Svetovna zdravstvena organizacija mejo določata pri 40 mikrogramih na kubični meter zraka.
Vodja študije je povedal, da so bile ugotovljene spremembe na srcu majhne in bi jih bilo potencialno mogoče popraviti. Kot pa je hkrati poudaril, dejstvo, da so sploh zaznali spremembe na srcu, kaže, da imajo lahko tudi relativno nizke ravni onesnaženosti škodljive učinke na zdravje. V teoriji namreč ne bi smeli zaznati nobenih sprememb, če naj bi bile trenutne ravni onesnaženosti zraka varne, je dejal.
Britanska fundacija za srce, ki je sofinancirala študijo, je poudarila, da rezultati kažejo, da morata vlada in za javno zdravje pristojne službe za izboljšanje kakovosti zraka ukrepati hitreje.
Študija ima sicer pomanjkljivost, to je, da ne more dokazati vzročne povezave med onesnaženim zrakom in povečanimi srci. Prav tako ni mogoče napovedati, koliko ljudi, pri kateri je študija ugotovila povečano srce, bo razvilo bolezni srca. A po ocenah profesorja za uporabno statistiko Kevina McConwaya, ki ni sodeloval pri študiji, je ta prinesla dokaj trdne dokaze o povezavi med ravnmi onesnaženega zraka in spremembami na srcu.
"Ni pa nam prinesla vsega," je dodal in pojasnil, da na bolezni srca vpliva niz dejavnikov, med njimi kajenje, pitje alkohola, prehrana, telesna dejavnost, družbeni položaj in drugo.