STAznanost

Na Biotehniški fakulteti v inovativen projekt s področja lesnih premazov

Ljubljana, 5. septembra - Na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani bodo v okviru projekta PlasmaSolution razvijali novo tehniko za razvoj boljših in lahko dosegljivih premazov za les, ki temelji na uporabi plazme. Gre za nov način obdelave površine lesa in utrjevanja premazov, ki je po besedah profesorja Marka Petriča novost tudi v svetovnem merilu.

Projekt PlasmaSolution, ki je financiran v okviru evropskega programa Marie Sklodowska Curie, je skupaj s profesorjem Markom Petričem z biotehniške fakultete pridobil raziskovalec Sebastian Dahle s Tehniške Univerze v Clausthalu v Nemčiji.

Pridobitev projekta je po oceni Petriča velik uspeh, saj gre za prvi tovrsten projekt, ki ga je Univerza v Ljubljani pridobila za prihod tujega raziskovalca v Slovenijo.

Dahle bo uporabil svoje znanje in izkušnje za prenos tehnologije na Biotehniško fakulteto, kar bo slovenskim raziskovalcem omogočilo, da osvojijo novo tehnologijo ter svoje znanje razširijo tudi na novo področje znanosti o materialih.

V okviru projekta bo Dahle skupaj z drugimi raziskovalci razvijal novo tehniko za razvoj boljših in lahko dosegljivih premazov za les. Inovacija temelji na uporabi hladne plazme, kot jo najdemo tudi v plazemskih TV-napravah, le da plazma ne bo služila kot vir svetlobe, temveč bo namenjena utrjevanju barv in lakov.

Kot je pojasnil Petrič, gre za popolnoma nov način obdelave površine lesa s premazi oziroma nanašanja površinskih premazov, kot so barve in laki, na les ter njihovo utrjevanje s pomočjo plazme. Pričakujejo, da bodo s pomočjo te tehnike v enem samem koraku pripravili lesno podlago kot odlični temelj, nanesli lak ter utrdili premaza v trden zaščiten film.

Način uporabe je podoben običajnemu utrjevanju premazov z UV-svetlobo, ki zagotavlja hitro osušitev in odlične lastnosti utrjenega premaza. Vendar pa so potenciali nove tehnike utrjevanja s plazmo mnogo širši.

Tehnika utrjevanja s plazmo je v primerjavi z običajnimi metodami obdelave lesa cenovno bolj ugodna, omogoča boljše lastnosti in obstojnost premaza in hitro utrditev, je pojasnil Petrič. Podobnega filma po navedbah fakultete zaenkrat ni možno pripraviti z nobeno drugo tehniko, niti z običajnim utrjevanjem z UV-svetlobo niti s tehniko plazemske depozicije.

Kot je na predstavitvi projekta povedal Dahle, je v prvi fazi projekta cilj izdelati ustrezno napravo za obdelavo površine s plazmo, v drugem raziskati preproste namaze, ki bi jih izpopolnili s polnili ali pigmenti, nato pa v zadnjem delu projekta ugotovitve preveriti tudi v praksi.

Nova tehnika bi lahko bila uporabna za lesne izdelke v zahtevnih pogojih, kot so denimo kopalnice, kjer je večja vlažnost, ter za kompozitne materiale. Predvsem pa je po besedah Petriča zanimiva za zunanje premaze, denimo v lesni gradnji, kjer različni zunanji pogoji vplivajo na krajšo življenjsko dobo lesa.

S pomočjo nove tehnike bi bil les dlje časa zaščiten, hkrati pa bi dlje časa obdržal tudi svoje estetske lastnosti. Tehnologijo bi po oceni Petriča zlahka razširili tudi na druge podlage, kot so steklo, kovine, plastika, polimeri.

Dahle bo projekt izvajal pod mentorstvom profesorja Petriča, sodeloval pa bo tudi tudi z Janezom Kovačem z Instituta Jožef Stefan in italijanskim podjetjem Certottic.