V Ljubljani srečanje na temo odprte znanosti

Poglavitne teme letošnjega srečanja so predvsem kulturne spremembe, ki jih prinaša odprta znanost, je pojasnil Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK), ki bo gostila torkovo srečanje.

Na konferenci se bodo pogovarjali tudi o vlogi t. i. cititen science oz. znanosti za vsakogar ter o temeljnih konceptih upravljanja raziskovalnih podatkov, kot je na primer koncept FAIR.

V okviru dogodka se bodo zvrstila predavanja mednarodnih gostov ter okrogla miza na temo spremembe konceptov znanstvene komunikacije in evaluacije znanstvenega dela, upravljanja in rabe raziskovalnih podatkov ter znanosti za vsakogar.

V ospredju debate okrogle mize bo tudi t. i. Načrt S, katerega namen je med drugim spodbujanje odločnejšega uresničevanja odprtega dostopa do leta 2020. Pobudi, ki je pripravljena na podlagi Načrta S, se je pred kratkim pridružila tudi Slovenija.

Srečanja se bo med drugim udeležil Paul Ayris, dolgoletni predsednik združenja LIBER ter direktor univerzitetne knjižnice Univercity College of London, ki je po besedah Pušnika eden začetnikov gibanja odprte znanosti v Evropi.

Po mnenju Pušnika so knjižnice lahko eden ključnih pospeševalnikov prehoda v odprto znanost. Problemi, s katerimi se pri tem prehodu soočamo, so namreč zelo bibliografske narave, je prepričan Pušnik. Gre denimo za probleme bibliografij, evaluacije znanstvenega dela, licenc in licenciranja.

Knjižnice lahko po njegovem mnenju ponudijo strokovno podporo raziskovalcem. "Težimo k temu, da bi ta podpora v okviru sistema Sicris bila sistemsko podprta, na primer preko osrednjih specializiranih informacijskih centrov in preko nabavnih konzorcijev znanstvene literature," je še povedal Pušnik.