znanost 11.9.2018 13:38

Slovenija v letih od 2005 do 2015 zmanjševala delež sredstev za izobraževanje

Ljubljana, 11. septembra - Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila mednarodni zbornik podatkov Pogled na izobraževanje 2018, v katerem primerja sredstva in delovanje izobraževalnih sistemov v 36 državah. Za Slovenijo je izpostavila, da je v letih 2005-2015 zmanjševala delež BDP za izobraževanje in to kljub siceršnjemu povečevanju javne porabe.

Ljubljana.
Predavalnice, učenje, študij.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Publikacija Pogled na izobraževanje 2018 (Education at a Glance 2018) vsebuje podatke od leta 2005 do 2015. Iz njih je razvidno, da je Slovenija leta 2015 za izobraževanje iz proračuna namenila 8,5 odstotka bruto domačega produkta (BDP), še leto prej pa 8,7 odstotka. Na splošno je naša država javna sredstva za izobraževanje zmanjševala vse od leta 2005, ko je za izobraževanje še namenila 11,5 odstotka BDP. Sredstva je zmanjševala kljub temu, da je v istem obdobju povečevala skupne odhodke proračuna, so navedli v publikaciji.

Po deležu sredstev, ki jih je iz javnih sredstev namenila za izobraževanje, je bila Slovenija leta 2015 precej pod povprečjem držav OECD in 22 držav EU, ki jih je zajelo poročilo. Leta 2015 so namreč članice OECD iz državnih proračunov za financiranje izobraževanja v povprečju namenile 11,1 odstotka BDP, 22 držav EU pa 9,5 odstotka.

Slovenija za povprečjema OECD in 22 držav EU zaostaja tudi, ko gre za sredstva, ki jih tako iz javnih kot iz zasebnih virov namenja za delovanje izobraževalnih institucij brez vrtcev. Za slednje je Slovenija leta 2015 namenila 4,3 odstotka BDP, medtem ko so države OECD v povprečju namenile pet odstotkov BDP, 22 držav EU pa 4,6 odstotka BDP. Od leta 2005 do leta 2015 se je v Sloveniji na splošno delež porabe za izobraževalne institucije precej zmanjšal, saj znaša le še 84,8 odstotka deleža porabe v letu 2005.

Po mnenju Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) objavljeni podatki kažejo, da je odnos slovenske politike do izobraževanja zadnjih nekaj let povsem neustrezen, če želimo, da to področje ohrani visoko kakovost. Opozorili so, da h kakovosti šolskega sistema pomembno pripomore tudi to, koliko so plačani učitelji. "Višina učiteljske plače neposredno in močno vpliva na privlačnost učiteljskega poklica - tako na to, da se mladi za učiteljski poklic sploh odločijo, kot na to, da v njem tudi ostanejo," so navedli v sporočilu za javnost.

Vladni predstavniki bi morali po njihovem prepričanju z vso resnostjo upoštevati dejstvo, da plače slovenskih učiteljev ostajajo pod povprečjem njihovih kolegov v državah članicah OECD, hkrati pa tudi za plačami v primerljivih poklicih v javnem sektorju. Zadnji podatki OECD iz poročila Pogled na izobraževanje 2018 tako sindikat še dodatno utrjujejo v odločnosti, "da bo takoj po nastopu nove slovenske vlade odločno vztrajal pri svojih stavkovnih zahtevah, dokler te ne bodo uresničene".

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v sporočilu za javnost objavljenih podatkov niso posebej komentirali, izpostavili pa so, da se nanašajo na obdobje od leta 2005 do 2015, zato iz njih še "ni mogoče razbrati učinkov politik v zadnjih dveh letih". Po navedbah ministrstva lahko iz podatkov iz zbornika ugotovimo, da so slovenski mladi v povprečju bolj izobraženi kot njihovi vrstniki iz držav OECD in EU ter da je Slovenija po ravni udeležbe mladih v izobraževanju v vrhu med državami OECD.

Osrednja tema letošnjega zbornika je bila sicer pravičnost v izobraževanju, v okviru katere je OECD posebej izpostavila pomen vključenosti otrok v zgodnje izobraževanje in nujnost odpravljanja vrzeli, ki temeljijo na spolu. Poročilo pri tem ugotavlja, da četudi je bil pri izobraževanju mladih žensk v 36 državah dosežen velik napredek, stereotipi pri izbiri področja študija in pozneje na trgu dela še vedno obstajajo. Publikacija izpostavlja tudi pozitiven vpliv zgodnjega izobraževanja otrok na celotno njihovo poznejše življenje in delo ter ugotavlja, da so spol, socialno-ekonomski status, izobrazba staršev, priseljensko ozadje, kraj bivanja in zdravje še vedno pomembni dejavniki za uspeh pri učenju in delu.