znanost 13.9.2018 17:40

Na okrogli mizi izpostavili napredek pri pisanju o znanosti

Ljubljana, 13. septembra - Pisanje o znanosti se je v zadnjem desetletju pomembno razvilo, so ocenili na današnji okrogli mizi Kako pisati o znanosti?. Znanstveniki pa se ne bi smeli bati vstopanja tudi v razprave o širših družbenih vprašanjih, je bilo med drugim slišati v prostorih Mladinske knjige v Ljubljani.

Ljubljana, Mladinska knjiga.
Okrogla miza na temo Kako pisati o znanosti?, na kateri so sodelovali urednik spletnega časopisa Kvarkadabra Sašo Dolenc, urednik Delove priloge Znanost Miha Pribošič, novinarka STA Lea Udovč in znanstvenik Peter Križan, razglasili pa so tudi najboljše tri zgodbe natečaja Znanost na delu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Mladinska knjiga.
Okrogla miza na temo Kako pisati o znanosti?, na kateri so sodelovali urednik spletnega časopisa Kvarkadabra Sašo Dolenc, urednik Delove priloge Znanost Miha Pribošič, novinarka STA Lea Udovč in znanstvenik Peter Križan, razglasili pa so tudi najboljše tri zgodbe natečaja Znanost na delu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Mladinska knjiga.
Okrogla miza na temo Kako pisati o znanosti?, na kateri so sodelovali urednik spletnega časopisa Kvarkadabra Sašo Dolenc, urednik Delove priloge Znanost Miha Pribošič, novinarka STA Lea Udovč in znanstvenik Peter Križan, razglasili pa so tudi najboljše tri zgodbe natečaja Znanost na delu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Mladinska knjiga.
Okrogla miza na temo Kako pisati o znanosti?, na kateri so sodelovali urednik spletnega časopisa Kvarkadabra Sašo Dolenc, urednik Delove priloge Znanost Miha Pribošič, novinarka STA Lea Udovč in znanstvenik Peter Križan, razglasili pa so tudi najboljše tri zgodbe natečaja Znanost na delu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Mladinska knjiga.
Okrogla miza na temo Kako pisati o znanosti?, na kateri so sodelovali urednik spletnega časopisa Kvarkadabra Sašo Dolenc, urednik Delove priloge Znanost Miha Pribošič, novinarka STA Lea Udovč in znanstvenik Peter Križan, razglasili pa so tudi najboljše tri zgodbe natečaja Znanost na delu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Mladinska knjiga.
Okrogla miza na temo Kako pisati o znanosti?, na kateri so sodelovali urednik spletnega časopisa Kvarkadabra Sašo Dolenc, urednik Delove priloge Znanost Miha Pribošič, novinarka STA Lea Udovč in znanstvenik Peter Križan, razglasili pa so tudi najboljše tri zgodbe natečaja Znanost na delu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Mladinska knjiga.
Okrogla miza na temo Kako pisati o znanosti?, na kateri so sodelovali urednik spletnega časopisa Kvarkadabra Sašo Dolenc, urednik Delove priloge Znanost Miha Pribošič, novinarka STA Lea Udovč in znanstvenik Peter Križan, razglasili pa so tudi najboljše tri zgodbe natečaja Znanost na delu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Mladinska knjiga.
Okrogla miza na temo Kako pisati o znanosti?, na kateri so sodelovali urednik spletnega časopisa Kvarkadabra Sašo Dolenc, urednik Delove priloge Znanost Miha Pribošič, novinarka STA Lea Udovč in znanstvenik Peter Križan, razglasili pa so tudi najboljše tri zgodbe natečaja Znanost na delu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Mladinska knjiga.
Okrogla miza na temo Kako pisati o znanosti?, na kateri so sodelovali urednik spletnega časopisa Kvarkadabra Sašo Dolenc, urednik Delove priloge Znanost Miha Pribošič, novinarka STA Lea Udovč in znanstvenik Peter Križan, razglasili pa so tudi najboljše tri zgodbe natečaja Znanost na delu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Mladinska knjiga.
Okrogla miza na temo Kako pisati o znanosti?, na kateri so sodelovali urednik spletnega časopisa Kvarkadabra Sašo Dolenc, urednik Delove priloge Znanost Miha Pribošič, novinarka STA Lea Udovč in znanstvenik Peter Križan, razglasili pa so tudi najboljše tri zgodbe natečaja Znanost na delu.
Z gosti se je pogovarjala urednica oddaje o znanosti na TVS Ugriznimo znanost Renata Dacinger.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

"Znanstveniku je težko pisati za nekoga, ki ni znanstvenik," je dejal Peter Križan z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. "Najprej mora vsebino poenostaviti, da bo razumljiva, ob tem pa paziti, da bodo navedbe še vedno pravilne," je pojasnil. Znanstveniki po njegovih besedah nujno potrebujejo novinarje, da napišejo novinarski članek. "Znanstveniki znamo namreč pisati o svojem delu le na določen način," je dodal.

Ko je začel pisati bloge, je mimogrede začel pisati tudi o znanosti. "Gre za to, da z nasmehom poveš resnico," je dejal za STA. "Pomembno je, da ljudje razumejo, kaj počneš," je dodal.

V svetovnem merilu strokovnjaki pišejo tudi o svojih pogledih na širše probleme, ne le na področje, na katerem delujejo, je spomnil urednik spletnega časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra Sašo Dolenc. V Sloveniji pa je tu po njegovi oceni še veliko prostora. Sam pogreša prispevke znanstvenikov, ki bi se dotikali tudi širših družbenih vprašanj, "da bi tudi najbolj odlični znanstveniki podajali svoje mnenje zunaj akademskega sveta in tako obogatili javni diskurz". Takšno pisanje v akademski sferi v Sloveniji ni cenjeno, kar pa bi se moralo spremeniti, je izpostavil.

Za avtorja, ki piše o znanosti, je poseben izziv, kako povečati zanimanje v širši javnosti tudi za tiste teme, ki so manj popularne, je dejala novinarka Slovenske tiskovne agencije Lea Udovč, ki se je uvrstila med nominirance za izbor evropskega znanstvenega novinarja za leto 2018.

Urednik Delove priloge Znanost Miha Pribošič pa opaža, da je zanimanja za članke s področja znanosti veliko. "Znanost se zelo dobro bere," je dejal.

Pisanje o znanosti je sicer v zadnjih desetih letih naredilo velik korak naprej, je ocenil Dolenc. Po njegovih opažanjih je vse več avtorjev, tudi mladih, sposobnih pisati o znanosti. Sporočila za javnost ustanov na področju znanosti so bolje pripravljena, znanstveniki pripravljajo poročila o novih odkritjih tako, da jih novinarji lažje uporabijo, pa tudi sami znanstveniki so se bolj pripravljeni odzivati na vprašanja novinarjev, je opazil.