znanost 21.9.2018 12:23

Demenca grozeča epidemija 21. stoletja

Ljubljana, 21. septembra - Na današnji dan obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejša oblika demence. Po svetu danes živi približno 47 milijonov ljudi z demenco, v Sloveniji pa je število bolnikov ocenjeno na 33.000. Projekcije kažejo, da se bo to število do sredine stoletja potrojilo, zaradi česar nevrolog Zvezdan Pirtošek opozarja, da je bolezen grozeča epidemija 21. stoletja.

Srbija, Beograd.
Starejši, upokojenci.
Foto: Tanjug/STA
Arhiv Tanjug/STA

Ljubljana.
Nevrolog Zvezdan Pirtošek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Napredek v medicini in na številnih drugih področjih omogoča, da ljudje danes živimo dlje. Davek, ki ga plačamo, da dolgo živimo, pa je to, "da naše celice naredimo na nek način neodzivne na inzulin, s čimer kličemo diabetes, Alzheimerjevo bolezen in demenco", je na torkovem predavanju v okviru projekta Znanost na cesti povedal nevrolog Zvezdan Pirtošek.

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje.

Poznamo več oblik demenc, ne pa tudi vzroka zanje. Po Pirtoškovem mnenju je demenca najbolj tragična bolezen naše vrste, saj izgubljamo tisto, kar nam je dano - spomine, znanje.

Zaradi hitro starajoče se družbe število obolelih za demenco hitro narašča. Vsake tri sekunde zanjo zboli ena oseba, dve tretjini demenc pa predstavlja Alzheimerjeva bolezen. Do leta 2050 naj bi se število bolnikov potrojilo, kar pomeni, da bomo imeli v Sloveniji že blizu 100.000 bolnikov. Pirtošek zato meni, da je bolezen grozeča epidemija 21. stoletja, česar se po njegovem mnenju kot družba premalo zavedamo.

Raziskovalci iščejo vzroke bolezni ter nove načine zdravljenja

Že od prvega opisa Alzheimerjeve bolezni je znano, da se pri bolezni pojavi propadanje živčnih celic. Nastane kot posledica procesa v možganih, v katerem se v določenih delih možganov kopičijo patološke oblike beljakovin.

Raziskovalci sedaj dobro razumejo, kaj se dogaja v kaskadnem procesu nevrodegeneracije, vendar pa se v zadnjih letih pojavljajo vprašanja, ali patologija za demenco morda tiči kje drugje, je dejal Pirtošek.

Veliko raziskovalcev se tako po besedah slovenskega nevrologa v zadnjem času premika od kaskade na druga področja. "Rešitve iščejo drugje, v svetu vnetja, antioksidantov, mitohondrijev, težkih kovin. Tu se nam odpirajo upi," je povedal Pirtošek.

Že 15 let nobenega novega zdravila na trgu

Znano je, da v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo v večji meri propadejo tiste živčne celice, ki uporabljajo za prenos informacij acetilholin, zato večina dostopnih zdravil poskuša vplivati na zvišanje acetilholina v možganih.

Zadnje zdravilo, ki je pri zdravljenju bolezni le delno uspešno, je sicer prišlo na tržišče že leta 2003, zaradi česar je po Pirtoškovih besedah to področje v resignaciji.

V prihodnje bi po njegovih napovedih pri zdravljenju te bolezni v poštev prišle tudi elektrode, s katerimi bi lahko stimulirali določene dele možganov, pa tudi spreminjanje genov in zdravljenje z matičnimi celicami.

Potekajo tudi klinične študije cepljenja proti demenci, pri čemer s cepivom poskušajo vplivati na to, da se kopičenje beljakovin, ki je glavni vzrok bolezni, upočasni oz. ustavi.

Velik potencial na področju raziskav demence izkazujejo raziskave biomarkerjev, pokazateljev v krvi ali v slikah možganov, ki pokažejo znake demence, četudi bolnik znakov še ne občuti. Bolezen namreč napreduje postopoma, ključnega pomena pa je zgodnje odkrivanje bolezni.

Bolezni ne moremo pozdraviti, lahko pa jo za nekaj let odložimo

Po Pirtoškovih besedah številne študije nakazujejo mehanizme, s katerimi lahko demenco odložimo za nekaj let. Na prvem mestu ukrepov, ki pomagajo v boju proti demenci, je fizična aktivnost, saj se pri tem izločajo snovi, ki spodbudijo nastajanje novih možganskih celic. Podobno po njegovih besedah velja za miselno aktivnost, kot je denimo učenje tujih jezikov, pomembno je tudi spanje ter odprava kroničnega stresa.

Nekatere študije kažejo, da na demenco vpliva tudi pomanjkanje vitamina D in okoljski dejavniki, kot je onesnažen zrak in pesticidi.

Eden od pomembnih dejavnikov za demenco pa je tudi vključevanje bolnikov v socialne mreže ter ustrezna prehrana. Znanstvena literatura v tem kontekstu omenja predvsem dve dieti, in sicer mediteransko dieto ter tako imenovano Mind dieto, obe pa temeljita na mediteranski prehrani.

Pirtošek je izpostavil še verigo oskrbe, ki je po njegovem mnenju ključnega pomena za bolnike z demenco. Pomembno je, da se jim z ustreznim urejanjem okolja pomagamo soočati z boleznijo. Slednje bi po Pirtoškovi oceni moral biti pomemben del raziskav demence. "Ne le, kakšna zdravila potrebujemo, temveč tudi, kakšne prostore potrebujejo bolniki ter kako bolnike ustrezno vključevati v družbo," je še izpostavil Pirtošek.

O nevrologu Pirtošku

Profesor Zvezdan Pirtošek je specialist nevrolog v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, učitelj na srednjeevropskem meduniverzitetnem študiju Kognitivna znanost. Je predsednik slovenskega Sveta za možgane, v EU pa predstavnik Slovenije pri JPND, svetu za raziskovanje demence. Raziskovalno se ukvarja predvsem z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen, ter s kognitivnimi procesi v možganih.