#družba znanost 29.9.2018 11:40

Mednarodna konferenca opozorila na demenco kot globalni izziv sodobne družbe

Ljubljana, 29. septembra - Na ljubljanski medicinski fakulteti se danes končuje 10. mednarodna konferenca o demenci - ASK 2018, ki jo je skupaj s fakulteto pripravilo združenje Spominčica. Dvodnevni program, ki ga je soustvarilo okoli 50 domačih in tujih predavateljev, je opozoril, da se demenca uvršča med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Ljubljana, medicinska fakulteta.
Konferenca o demenci - ASK 2018, ki jo pripravljata društvo Spominčica - Alzheimer Slovenija in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Predsednica društva Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Konferenčni program, ki so ga organizatorji naslovili Demenca - izziv sodobne družbe, je pritegnil okoli 250 udeležencev iz osmih držav. Razpravljavci so iskali poti do demenci prijazne družbe, pri tem pa opozorili, da nizka stopnja prepoznavanja bolezni in posledično nizka stopnja njenega diagnosticiranja predstavlja za bolnike ter njihove svojce in oskrbovalce težko premagljivo oviro.

Predsednica združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija L. Zlobec je v nagovoru udeležencem ocenila, da sta zadnji dve desetletji vendarle prinesli velik napredek pri obravnavi in oskrbi bolnikov z demenco ter pri pomoči njihovim svojcem. Spomnila je, da ima v Sloveniji demenco okoli 33.000 ljudi, v Evropi deset milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi.

Osrednji gostji konference sta bili izvršna direktorica Svetovne organizacije Alzheimerjeve bolezni (ADI) Paola Barbarino in predsednica Alzheimer Evrope Iva Holmerova. Obe sta v nagovorih poudarili, da mora demenca postati javnozdravstvena prioriteta povsod po svetu. Barbarinova je tudi opozorila na pomen javne razprave o demenci, ki bo politiko spodbudila k ukrepanju.

Težo in aktualnost izziva, ki ga prinaša demenca, je Barbarinova ponazorila s podatkom, da v svetu vsake tri sekunde zanjo zboli ena oseba, dve tretjini demenc pa predstavlja Alzheimerjeva bolezen. Svetovna zdravstvena organizacija je maja 2017 sprejela globalni akcijski načrt za demenco, ki poziva države, naj čim prej oblikujejo nacionalne strategije obvladovanja bolezni.

Tudi Barbarinova se je zavzela za pravočasno diagnosticiranje demence in destigmatizacijo bolezni. Ustvarjanje demenci prijazne družbe, ki nudi celovito pomoč bolnikom in njihovim svojcem, po njenih besedah terja usklajeno sodelovanje vseh deležnikov tako na lokalni kot državni ravni. Poudarila je tudi pomen dolgotrajne oskrbe in pomoči na domu za uspešno soočanje z demenco.

Prav tako vse nacionalne strategije o obvladovanju demence navajajo, da je glavni cilj pravočasne diagnoze omogočiti bolniku in družinskim članom dostop do informacij, izobraževanja in podpore ter usklajeno in celovito zdravljenje ves čas trajanja bolezni. Enako velja tudi za slovensko nacionalno strategijo do leta 2020 in akcijski načrt.

Razpravljavci so se strinjali, da pravočasna diagnoza demence zagotavlja priložnost za učinkovito načrtovanje nadaljnje oskrbe, pomoči in podpore bolnikov, njihovih svojcev in oskrbovalcev. Kot so poudarili, je izredno pomembno, da bolniki in družinski člani čim prej po diagnozi dobijo čim več informacij o poteku bolezni in zapletih, ki so lahko posledica napredovanja demence.

Konferenčni program je namenil pozornost tudi zdravljenju demence. Farmakološke oblike zdravljenja ter psihološke in psiho-socialne intervencije so po ugotovitvah stroke dokazano učinkovite pri blaženju simptomov demence v začetnih fazah bolezni. Nevrolog Zvezdan Pirtošek je opozoril, da medicina sicer od leta 2003 ni ponudila novega, učinkovitejšega zdravila.

Vsa aktualna zdravila, ki upočasnijo in lajšajo potek demence, pa so po Pirtoškovih besedah na razpolago tudi bolnikom v Sloveniji. Izrazil je zadovoljstvo, da so domači raziskovalci del mednarodnih raziskav na področju demence. Zadovoljen je tudi s tem, da je naša država v zadnjih dveh izšla iz slabe ozaveščenosti o bolezni.

Letošnja konferenca je sicer sovpadla z 20. obletnico prvega psiho-geriatričnega srečanja, z že tedaj mednarodno udeležbo, ki ga je leta 1998 v Kranjski Gori organiziral ustanovitelj Spominčice Aleš Kogoj.