znanost 18.10.2018 13:48

Morski konjički iz Tunjiškega gričevja svetovno znana slovenska geološka dediščina

Ljubljana, 18. oktobra - Prirodoslovni muzej Slovenije se bo nocoj posvetil doslej najstarejšim znanim fosilom morskih konjičkov, ki so jih našli v Tunjiškem gričevju in so postali svetovno razpoznavna slovenska geološka dediščina. Ob tem bodo zavrteli dokumentarni film, nastal na pobudo španskih raziskovalcev, pri nastanku katerega je sodelovala tudi Gimnazija Kranj.

Tunjiško gričevje.
Fosil morskega konjička iz koprolitnega horizonta.
Foto: Jure Žalohar
Arhiv paleontološke zbirke Hitij & Žalohar.

Tunjiško gričevje.
Fosil morskega konjička iz koprolitnega horizonta.
Foto: Jure Žalohar
Arhiv paleontološke zbirke Hitij & Žalohar.

Tunjiško gričevje.
Fosil mravlje iz koprolitnega horizonta.
Foto: Jure Žalohar
Arhiv paleontološke zbirke Hitij & Žalohar.

Tunjiško gričevje.
Fosil ribe iz koprolitnega horizonta.
Foto: Jure Žalohar
Arhiv paleontološke zbirke Hitij & Žalohar.

Tunjiško gričevje.
Fosil komarja iz koprolitnega horizonta.
Foto: Jure Žalohar
Arhiv paleontološke zbirke Hitij & Žalohar.

Tunjiško gričevje.
Fosil alge iz koprolitnega horizonta.
Foto: Jure Žalohar
Arhiv paleontološke zbirke Hitij & Žalohar.

Tunjiško gričevje.
Fosil čebele iz koprolitnega horizonta.
Foto: Jure Žalohar
Arhiv paleontološke zbirke Hitij & Žalohar.

Tunjiško gričevje, 2007.
Tomaž Hitij in Jure Žalohar pri izkopavanju na nahajališču koprolitnega horozonta, kjer so bili med drugim odkriti fosilni morski konjički.
Foto: Maja Hitij

Tunjiško gričevje, 2007.
Utrinek z izkopavanja na nahajališču koprolitnega horozonta, kjer so bili med drugim odkriti fosilni morski konjički.
Foto: Maja Hitij

Tunjiško gričevje, 2007.
Tomaž Hitij in Jure Žalohar pri izkopavanju na nahajališču koprolitnega horozonta, kjer so bili med drugim odkriti fosilni morski konjički.
Foto: Maja Hitij

Ljubljana, Kavarna Nebotičnik.
Intervju s Tomažem Hitijem.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kavarna Nebotičnik.
Intervju s Tomažem Hitijem.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kavarna Nebotičnik.
Intervju s Tomažem Hitijem.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kavarna Nebotičnik.
Intervju s Tomažem Hitijem.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kavarna Nebotičnik.
Intervju s Tomažem Hitijem.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kavarna Nebotičnik.
Intervju s Tomažem Hitijem.
Foto: Bor Slana/STA

Dokumentarni film SyngDoc: Neznani svet singnatid govori o morskih konjičkih in varstvu morskih ekosistemov, nastal pa je lani na pobudo španskega raziskovalnega inštituta CSIC. K sodelovanju so povabili tudi raziskovalca fosilov v Tunjiškem gričevju, Jureta Žaloharja z Gimnazije Kranj in Tomaža Hitija.

O fosilih morskih konjičkov bosta nocoj spregovorila v ciklu predavanj, ki jih je Prirodoslovni muzej pripravil ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine in 80-letnici odkritja neveljskega mamuta. Ob tem bodo zavrteli tudi omenjeni film.

Za potrebe snemanja filma so na kranjski gimnaziji angažirali tehnično snemalno ekipo in člane letalske sekcije Drone Team Formation, ki so z droni in drugimi kamerami posneli nekaj kadrov v Alpah, Tunjiškem gričevju in biološkem laboratoriju Gimnazije Kranj. Del vsebine dokumentarnega filma je namreč povzet po znanstvenih člankih, ki so jih objavili slovenski raziskovalci v mednarodni paleontološki reviji Annales de Paleontologie. Pri filmu je sodeloval tudi gimnazijski simfonični orkester, ki je izvedel glasbo.

Kot je za STA povedal Hitij, so Španci želeli predstaviti morske konjičke, fosilne najdbe in njihov razvoj. Nekaj centimetrov dolge živali z zavitim repom in glavo, ki spominja na konjsko, je mogoče najti v vseh oceanih na svetu. Nenavadno pa je, kot pravi film, da obstaja le en kraj, na katerem so našli fosile - "in gre verjetno za zadnji kraj, za katerega bi kdo pričakoval, da jih bo našel" - Alpe.

Tunjiško gričevje v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp je že od druge polovice 19. stoletja znano po bogastvu najrazličnejših fosilov. Ti so se ohranili v oligocenskih in miocenskih plasteh. Izjemni paleontološki zaklad v tem okolju in zgodovino njegovega raziskovanja sta omenjena slovenska raziskovalca opisala v 19. številki Kamniškega zbornika leta 2008.

Pred tem so raziskovalci na tem območju našli številne korale, alge, morske ježke, rastlinske ostanke, polže in školjke, Žalohar in Hitij pa sta leta 2005 in 2006 dodala fosilne žuželke, fosilne cvetove, meduze, ribe, koprolite in morske konjičke. Odkritje fosilnih morskih konjičkov je bilo največje presenečenje, saj so bili po Hitijevih besedah ohranjeni v približno 13 milijonov let starih plasteh in tako za osem milijonov let starejši od fosilov, ki so jih našli v Italiji in za katere je veljalo, da so najstarejši.

Poleg tega sta ugotovila, da gre - v primerjavi z vrsto, ki so jo odkrili v Italiji in obstaja še danes ter je razširjena po celotnem Jadranu - za že izumrle morske konjičke in pritlikave šilaste konjičke, ki so s toplim morskim tokom priplavali z območja današnjega Indijskega oceana. Mednarodni inštitut za raziskave vrst (International Institute for Species Explorations) v Ameriki jih je leta 2013 uvrstil med 100 najzanimivejših novih vrst, odkritih po letu 2000. Najdba je bila zabeležena tudi v literaturi v tujini.

Fosile po Hitijevih besedah hranita sama in jih, kolikor jima dopušča čas, tudi urejata, formalno pa je bila zbirka podarjena Prirodoslovnemu muzeju, torej v državno last. Prirodoslovni muzej tej najdbi namenja vitrino, rekonstrukcijo konjička je mogoče videti tudi na daljši začasni razstavi, medtem ko si celotno zbirko, kot je pojasnil, trenutno lahko ogledajo le raziskovalci.

Pred nekaj leti je sicer zaživel muzej v Tunjicah, posvečen morskim konjičkom, vendar so lastnika okolja, v katerega so bili fosili umeščeni, po Hitijevih besedah bolj zanimale druge stvari, zato so jih umaknili. Kot pravi Hitij, zaenkrat ostaja pri želji, da bi jih razstavili v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik, ko bi bilo to mogoče prostorsko in finančno.

Žalohar in Hitij fosile izkopavata ljubiteljsko, brez finančne podpore. Z delom v Tunjicah sta začasno zaključila, zdaj urejata in popisujeta material. Za izkopavanja je sicer potrebno imeti dovoljenje, saj je območje pravno, ne pa tudi fizično zaščiteno, je za STA še povedal Hitij.