STAznanost
Medicina in zdravje

Na Kemijskem inštitutu opozorili na izzive hitrega razvoja biotehnologije

Ljubljana, 8. oktobra - Kemijski inštitut je z današnjo okroglo mizo opozoril, da hiter razvoj biotehnologije prinaša izjemne priložnosti, a tudi velika tveganja. Razpravljavci so poudarili potrebo po širšem družbenem dogovoru o izzivih povezave med biotehnologijo in medicino oz. biomedicino, kot je npr. gensko izboljševanje človeka.

Ljubljana, Kemijski inštitut. Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja. Vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja.
Vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut. Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja. Vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja.
Vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut. Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut. Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja. Primarij Damjan Radosavljevič z Ortopedske klinike UKC Ljubljana. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja.
Primarij Damjan Radosavljevič z Ortopedske klinike UKC Ljubljana.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut. Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja. Izredni profesor za področje klinične biokemije na Fakulteti za farmacijo Matjaž Jeras. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja.
Izredni profesor za področje klinične biokemije na Fakulteti za farmacijo Matjaž Jeras.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut. Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja. Direktor podjetja Educell Miomir Knežević. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja.
Direktor podjetja Educell Miomir Knežević.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut. Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut. Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja. Direktor zasebnega raziskovalnega zavoda Cobik Matjaž Peterka. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza v organizaciji Kemijskega inštituta z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja.
Direktor zasebnega raziskovalnega zavoda Cobik Matjaž Peterka.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Če je bilo minulo stoletje zaznamovano z razvojem fizike, jedrska tehnologija pa je bila srčika tega obdobja, naj bi po napovedih znanstvenikov 21. stoletje pripadlo biotehnologiji, katere najpomembnejša tehnologija bo gensko inženirstvo. Znanje tega področja se namreč tako hitro razvija, da se količina informacij podvoji že vsakih 24 mesecev.

Pričakovanja v zvezi s povezavo med biotehnologijo in medicino so velika, zlasti za natančnejše napovedovanje pojava hudih bolezni, posebej tistih, ki bi jih bilo mogoče ozdraviti z zgodnjim zdravljenjem. Kot je bilo slišati na okrogli mizi, bo razvoj omogočil t. i. personalizirano medicino, ki bo s ciljano terapijo izboljšala rezultate zdravljenja.

Pričakovati pa je, da se bodo cene nove generacije zdravil in terapij še naprej strmo dvigovale, kar bo vplivalo na dodatno razslojevanje sodobne družbe. Nekateri si novih zdravil ne bodo mogli privoščiti, zavarovalnice pa jih ne bodo želele oz. uspele stroškovno pokriti, so kot enega od izzivov hitrega biotehnološkega razvoja omenili razpravljavci.

Ob tem so spomnili na ameriškega ekonomista in sociologa Jeremyja Rifkina, ki v svoji knjigi Stoletje biotehnologije piše, da se nam 21. stoletje kaže kot faustovska kupčija. Kljub navdušenju nad razvojem biotehnologije in biomedicine, se pojavlja tudi "mučno" vprašanje, kakšna bo cena razvoja in kakšna so "skrb zbujajoča tveganja, ki nas čakajo poleg mamljivih nagrad".

Roman Jerala s Kemijskega inštituta je opozoril, da biotehnologiji vendarle ne gre pripisovati ekskluzivne vloge. Tudi druge znanstvene vede imajo po njegovih besedah velike potenciale in se prav tako odpira vprašanje, kako jih bomo uporabili. Tudi biotehnologija ne bi bila tako razvita brez hitrega napredka informacijske tehnologije, je dodal.

Matjaž Jeras s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani pa je poudaril, da je biotehnologija izjemno kompleksna veda, ki terja multidisciplinarno in zelo slojevito razumevanje. Po njegovih besedah biotehnologija oz. biomedicina posega v zapleteni sistem človeškega telesa, zato bi "enostranski poseg v telo prinesel velika tveganja".