znanost 24.11.2018 9:00

Izšel slovenski prevod enega najpomembnejših del svetovne humanistike

Ljubljana, 24. novembra - V Atriju ZRC Sazu je pred kratkim potekal pogovor ob izidu slovenskega prevoda integralne študije Branje Kapitala. Kot je povedala mlada raziskovalka na Filozofskem inštitutu ZRC Sazu Lea Kuhar, gre za eno najpomembnejših del svetovne humanistike, saj predstavlja mejnik v francoski teoretski misli 20.stoletja oz. v filozofiji in marksizmu nasploh.

ljubljana, Atrij ZRC SAZU.
Pogovor ob izidu slovenskega prevoda integralne študije Branje kapitala.
Foto: Lea Udovč/STA

ljubljana, Atrij ZRC SAZU.
Pogovor ob izidu slovenskega prevoda integralne študije Branje kapitala.
Foto: Lea Udovč/STA

Po več kot 50 letih smo dobili slovenski prevod integralnega besedila Branja Kapitala, enega izmed mejnikov francoske teorije in marksistične misli prejšnjega stoletja. Knjigo sta prevedli Maja Breznik in Suzana Koncut, uredil jo je Rastko Močnik, izdala pa Založba Sophia.

To kolektivno delo je pomembna opora in referenca raziskav, ki se ukvarjajo s kritičnim branjem Marxa, s predmetom in vlogo epistemologije, z vprašanji politične filozofije in teorije zgodovine.

Branje Kapitala je produkt skupinskega seminarja, ki ga je skupaj s svojimi učenci izvajal Louis Althusser na École normale supérieure v Parizu v šolskem letu 1964/65. Tekste Althusserja, Balibarja, Estableta, Rancièra in Machereya zaznamuje predvsem epistemološko vprašanje znanstvenosti Marxove misli.

Od svojih predhodnikov se Branje Kapitala ne loči zgolj po drugačni metodi branja Marxovih del. V tekstih je namreč pod vprašaj postavljeno branje samo - zgodovinske, politične, znanstvene in teoretske okoliščine, v katerih je nastalo, je pojasnila Kuharjeva.

Da gre za eno najpomembnejših del svetovne humanistike, po mnenju Kuharjeva priča že zgolj dejstvo, da vsi obiskovalci seminarja in avtorji tekstov, zbranih v zborniku, ki so bili tedaj zgolj študentje, zdaj predstavljajo največje danes obstoječe francoske filozofe.

Delo po mnenju Kuharjeve služi kot opomin, da je drugačen način raziskovanja možen. Branje Kapitala je namreč produkt kolektivnega branja, kjer so odprli kritični prostor, si zastavili vprašanje in skupaj poskušali nanj odgovoriti. Celotna filozofija, ki je nastala in še danes nastaja, je bila produkt tega podviga, je pojasnila Kuharjeva.

"Nekaj takega je danes na področju humanistike in družboslovja precej nezamisljivo. Sicer je večina raziskovalcev vključena na skupinske projekte in se želi spodbujati ravno takšno skupinsko delovanje, ampak na koncu dneva je vsak prepuščen nabiranju lastnih točk in pridobivanju novih projektov," je še dodala mlada raziskovalka.

Sicer pa je Althusser močno zaznamoval tudi Slovensko akademsko sfero. Kot so zapisali v založbi Sophia, je na slovensko družboslovje in humanistiko delo tako močno vplivalo, da brez njega ni mogoče razumeti teoretske in filozofske produkcije pri nas v zadnji polovici stoletja.

Po besedah Jožeta Vogrinca s Filozofske fakultete v Ljubljani je bila recepcija Althusserja izvirna in plodna, najbolj očitno pa v slovenski prostor vstopi v začetku 70. let z Bracom Rotarjem, Rastkom Močnikom in Slavojem Žižkom.