STAznanost
Naravoslovje in tehnika

V Versaillesu potrdili novo definicijo kilograma

Pariz, 16. novembra - Države članice Mednarodnega urada za uteži in mere, med njimi tudi Slovenija, so danes v francoskem Versaillesu soglasno potrdile novo definicijo kilograma in še treh drugih osnovnih merskih enot. Veljati bodo začele 20. maja 2019, njihova vrednost pa se ne spreminja.

Merska enota kilogram je bila od leta 1889 definirana s kosom iz platine in iridija, ki ga hranijo na obrobju Pariza. Vse enote mase se trenutno izpeljujejo iz tega t. i. mednarodnega prototipa kilograma - od mikrograma zdravil, kilograma jabolk, do tone cementa. Težava pa je v tem, da ta prototip nima ves čas enake teže. Čeprav je pod tremi steklenimi zvonovi, se na njem nabereta prah in umazanija, nanj pa vpliva tudi atmosfera. Včasih ga morajo celo oprati.

Danes potrjena definicija temelji na vrednosti Planckove konstante, na podlagi katere je s Kibblovim mehanizmom mogoče izmeriti natančno maso predmeta, pri čemer se uporabi natančno izmerjena elektromagnetna sila.

Doslej so manjše mase merili z deljenjem večjih mas, kar je bilo zelo težko, je pojasnil Ian Robinson z britanskega nacionalnega inštituta za fiziko. "Nova tehnika pa nam omogoča, da se masa izmeri neposredno na katerikoli skali želimo, in to je velik korak naprej," je poudaril.

Danes so spremenili tudi definicije treh drugih enot iz mednarodnega sistema enot, in sicer ampera, kelvina in mola, ki se uporabljajo za merjenje električnega toka, temperature in množine snovi. Nove definicije teh enot bodo temeljile na fiksnih numeričnih vrednostih elementarnega naboja, Boltzmanove konstante in Avogadrove konstante.

Spremembo definicij je podprla tudi Slovenija, ki jo je v Versaillesu zastopal direktor urada za meroslovje Samo Kopač.

V preteklosti so na novo definirali že sekundo, meter in kandelo. Tako bo vseh sedem enot iz mednarodnega sistema opredeljenih z naravnimi konstantami in ne s fizičnimi predmeti. Vrednosti se z novimi definicijami, ki bodo začele veljati 20. maja 2019, ne bodo spremenile.

Medtem ko je definiranje sekunde leta 1967 prispevalo k lažjemu komuniciranju v svetu prek sistema GPS, bodo nove štiri definicije vplivale na področja znanosti, trgovine, zdravja in okolja, so zapisali na spletni strani mednarodnega urada.

Kot so pojasnili na slovenskem uradu za meroslovje, je v sodobnem vsakdanjem življenju potrebnih veliko število meritev. Na primer, vsaka komponenta čipa za pametni telefon, pomnilnik, merilnik pospeška, mikrofon ali optika kamere je odvisna od infrastrukture natančno izmerjenih materialov, orodij in postopkov. Ti temeljijo na preskušenih znanstvenih načelih, ki skupaj zagotavljajo, da lahko zanesljivo opravljamo klice, pošiljamo sporočila, dostopamo do interneta in uporabljamo navigacijo, so dodali.

Na pomen merjenj v vsakdanjem življenju bodo skušali ljudi spomniti tudi z razstavo 22 plakatov na Krakovskem nasipu v Ljubljani, ki bo na ogled med 10. decembrom 2018 in 15. januarjem 2019, so še sporočili z urada.