novica znanost 20.11.2018 10:52

Na četrtem znanstvenem slamu zmagal geolog Andrej Šmuc

Ljubljana, 20. novembra - Zmagovalec četrtega znanstvenega slama je postal Andrej Šmuc z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL), ki je spregovoril o skrivnem življenju jezer. Drugo mesto je osvojila Arijana Filipić z Nacionalnega inštituta za biologijo, tretje mesto pa Gregor Geršak s Fakultete za elektrotehniko UL.

Ljubljana, Atrij ZRC SAZU.
Četrti znanstveni slam, ki ga organizira projekt Znanost na cesti.
Foto: STA

Ljubljana, Atrij ZRC SAZU.
Četrti znanstveni slam, ki ga organizira projekt Znanost na cesti.
Foto: STA

Ljubljana, Atrij ZRC SAZU.
Četrti znanstveni slam, ki ga organizira projekt Znanost na cesti.
Foto: STA

Na Znanstvenem slamu 2018, ki ga je v ponedeljek v Atriju ZRC organizirala ekipa projekta Znanost na cesti, se je s kratkimi poljudnimi predstavitvami svojega raziskovalnega dela predstavilo deset raziskovalcev z različnih področij znanosti. Posebnost letošnjega slama je bila v tem, da so bile prijave odprte za raziskovalke in raziskovalce vseh starosti.

Kandidati so imeli za svojo poljudnoznanstveno predstavitev na voljo pet minut. Nastop je ocenjevalo občinstvo ter strokovna komisija, trije najboljši nastopi pa so prejeli denarno nagrado.

Zmagovalec Andrej Šmuc, predavatelj in raziskovalec na oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete UL je v svoji kratki predstavitvi spregovoril o jezerih kot arhivih raznolikih podatkov.

Kot je za STA pojasnil Šmuc, jezera skrivajo več deset tisoč let zgodovine, ki jo lahko raziskovalci preberejo iz jezerskih sedimentov, ki se nalagajo na dnu jezera. Če vanje zavrtajo in preučijo vse plasti, lahko razločijo, kaj se je v zadnjih deset tisoč letih dogajalo na našem območju. Med drugim lahko razberejo klimatske spremembe, padavine, potrese in človeški vpliv.

Trenutno je fokus njihovih raziskav Bohinjsko jezero, kjer poskušajo poiskati človeški vpliv na vse, kar se dogaja v visokogorju. "Arheologi namreč niso našli dovolj podatkov o tem, medtem ko mi vidimo, da je bil človeški vpliv zelo močan," je pojasnil Šmuc.

Drugouvrščena Arijana Filipić, mlada raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, je prepričala s predstavitvijo na temo čiščenja vode s plazmo z naslovom Plazma, moderna čistilka. Tretjeuvrščeni predavatelj na Fakulteti za elekrotehniko UL Gregor Geršak pa je v predstavitvi z naslovom Lepota paličnega mešalnika spregovoril o fiziološkem merjenju psiholoških pojavov.

Na znanstvenem slamu so sodelovali še Mojca Juteršek s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL in NIB, Tanja Goršak z Instituta Jožef Stefan (IJS), Janja Mirtič s Fakultete za farmacijo UL, Michel Cevzar iz AST raziskovalnega centra, Tjaša Gornik z IJS, Tadej Stepišnik Perdih s Fakultete za strojništvo UL ter upokojeni profesor Ivan Leban.

Znanstveni slam je razširjena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostjo. Tovrstne dogodke so namreč začeli uvajati v Nemčiji pred desetimi leti, kasneje so se začeli širiti še v druge evropske države.

S projektom želijo raziskovalce in raziskovalke spodbuditi k poljudnemu predstavljanju svojega dela nestrokovni javnosti.

Celoten posnetek dogodka je na voljo na https://livestream.com/zivo/stavzivo/videos/183800665.