V Ljubljani o vplivu industrijskih kemikalij na okolje in zdravje
Ljubljana, 23. novembra - V Ljubljani poteka srečanje v organizaciji centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na temo vpliva industrijskih kemikalij na okolje in zdravje. Ob robu srečanja je vodja centra Miran Brvar pojasnil, da je veliko onesnaževanja pri nas podedovanega, vse pogosteje pa se pojavljajo težave s plodnostjo, srčno-žilne in rakave bolezni.
Namen vsakoletnega srečanja o kemijski varnosti v sklopu Slovenskega zdravniškega društva in v sodelovanju ljubljanskega kliničnega centra, je po Brvarjevih besedah opozoriti zdravnike in tudi drugo strokovno javnost na težave, povezane z onesnaževanjem okolja.
Kot je v izjavi za medije ob robu srečanja pojasnil Brvar, je pri onesnaževanju s kemikalijami iz industrije pomembno onesnaženje zraka. Slednje je po njegovih besedah peti najpomembnejši dejavnik tveganja, ki nam skrajšuje življenje, in je bolj pomemben dejavnik kot holesterol, o katerem se veliko govori.
"V Sloveniji so različne težave, odvisno od lokacije in vrste industrije. Veliko je podedovanega iz prejšnjih časov, med drugim onesnaženje z živim srebrom, svincem in azbestom, pojavljajo pa se tudi nove težave, med drugim kurjenja biomase ter hidravlična stimulacija in lomljenje," je razložil.
Tudi Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je dejala, da imamo v Sloveniji "stare grehe", kot nove med drugim karcinogene snovi pa je izpostavila tudi silicijev dioksid oz. kremenčev pesek, organsko topilo formaldehid, benzen, lahko hlapna organska topila in težke kovine.
Posledice tovrstnega onesnaževanja na okolje in zdravje so po Brvarjevi oceni zelo hude, je pa težko ugotoviti, ali je posameznik zbolel prav zaradi onesnaženega okolja. Med drugim se povečujejo težave s plodnostjo, srčno-žilne bolezni, zaradi vse večje prisotnosti hormonskih motilcev se povečujejo tudi rakave in podobne bolezni.
Janja Turšič z Agencije RS za okolje je za STA pojasnila, da imajo meteorološki parametri bistven vpliv na onesnaženje voda in tal ter predvsem zraka. "V Sloveniji imamo največje probleme s preseženimi mejnimi vrednostmi delcev PM 10 v zimskem obdobju, poleti pa se srečujemo z visokimi ravnmi ozona," je dejala.
Kot zanimivost je izpostavila, da sta tako pri ozonu in delcih ravni onesnaževanj najvišji, ko imamo stabilno vreme, ki ga ljudje smatramo kot lepo. "Slabo vreme nam običajno prinese dobro kakovost zraka," je še dodala.
Predsednik Eko kroga Uroš Macerl, ki je tudi prejemnik Goldmanove okoljske nagrade, pa je opozoril predvsem na to, da se pri pripravi sprememb zakona o varstvu okolja poskuša doseči, da se civilno družbo "iztisne iz vseh postopkov".
Že sedmo srečanje o kemijski varnosti sicer poteka v organizaciji centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in sekcije za klinično toksikologijo pri zdravniškem društvu.