znanost 29.11.2018 13:13

Kmetijski inštitut Slovenije obeležuje 120-letnico

Ljubljana, 29. novembra - Kmetijski inštitut Slovenije letos obeležuje 120. obletnico ustanovitve. To je edini javni raziskovalni zavod s področja kmetijstva v državi, deluje na številnih področjih, letos se mu je pridružila Slovenska čebelarska akademija. Na inštitutu si želijo več stabilnega vira financiranja in rešitve prostorske stiske.

Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije.
Direktor Kmetijskega inštituta Slovenije Andrej Simončič.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

"Čeprav smo javni raziskovalni zavod, moramo veliko sredstev pridobiti na trgu in je predvsem od nas samih odvisno, kako in na kakšen način bomo lahko izvajali naše strategije dela in dolgoročne vizije," je na novinarski konferenci pred popoldansko slovesnostjo ob jubileju v Ljubljani poudaril direktor inštituta Andrej Simončič.

Kot je pojasnil, javna sredstva predstavljajo med 10 in 15 odstotkov prihodkov, medtem ko tržna dejavnost, torej neposredna prodaja blaga in storitev, predstavlja od 25 do 30 odstotkov, največji delež financiranja pa odpade na projekte, od 65 do 70 odstotkov.

Za približno 100 raziskovalcev, raziskave so namreč osnovni steber inštituta, je stabilno financiranje po njegovih besedah zagotovljeno zgolj za sedem raziskovalcev. In to je treba spremeniti, je poudaril in dodal: "Dela imamo ogromno in s tako nizkim deležem stabilnega financiranja se je težko posvečati večjim problemov."

Inštitut je v času krize po Simončičevih pojasnilih izgubil kar nekaj sredstev od raziskovalnih dejavnosti in strokovnih nalog, izpad skušajo nadomestiti z agresivnih pristopom k prijavi evropskim projektom.

Nedavno so oddali vlogo za evropski projekt, v okviru katerega so dobili možnost, da naredijo poslovni načrt in poslovni model za izgradnjo centra odličnosti za kmetijske vede v Sloveniji. "Če nam bo to uspelo, s tem pridobimo 15 milijonov evrov evropskih sredstev, na teh 15 milijonov evrov mora vsaj še enkrat toliko pristaviti država," je dejal.

Z omenjenim projektom, ki je tudi infrastrukturni, bi lahko rešili tudi prostorsko stisko, s katero se srečujejo že vrsto let. Prizadevajo si, da bi se iz centra Ljubljane preselili na Jablje, kjer je sicer infrastrukturni center inštituta. Inštitut so namreč na začetku obdajali travniki, pašniki, njive in kmetije, danes pa je tako rekoč v centru prestolnice.

V prihodnjih 10 letih si tako na inštitutu po njegovih besedah želijo rešitve prostorske stiske in začetek aktivnosti za prenos vseh dejavnosti inštituta na območje Jabelj pri Mengšu in Brda pri Lukovici - tu bi bil sadjarski del, saj imajo tam poskusni sadovnjak.

Področja delovanja inštituta so se skozi leta širila, zadnja, letošnja, pridobitev je Slovenska čebelarska akademija, katere poslanstvo je pomoč in nadgradnja izobraževanja na področju čebelarstva doma ter prenos znanja v tujino. Simončič je ob tem izpostavil projekt z Bangladešem, ki mu Slovenija pomaga pri vzpostavitvi čebelarstva kot enega izmed sistemov, ki bi lahko ruralnemu prebivalstvu in manjšim kmetom omogočal boljše življenje.