znanost 30.11.2018 13:36

NUK bogatejši za pismo vojaka in matematika Jurija Vege

Ljubljana, 30. novembra - Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je bogatejša za izvirno pismo barona Jurija Vege iz leta 1795, ki so ga 11. julija letos kupili na dražbi londonske avkcijske hiše Christie's. Pismo je nastalo v zelo turbulentnem, a za Vego ključnem obdobju, ko je bil v središču evropske in svetovne matematike.

Ljubljana.
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

V pismu znameniti slovenski matematik, fizik, vremenoslovec in topniški častnik svojemu založniku sporoča, da mu je poslal še drugi del logaritemskih tablic in da nestrpno pričakuje novico, da je rokopis varno prispel. V drugem delu pisma pa pravi, da se mu je vid izboljšal in da bo lahko dokončal celoten rokopis, vključno z uvodom. Knjiga je v dveh delih nato izšla dve leti kasneje.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Tomaž Pisanski z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, je pismo, ki je potovalo iz Willingena v Leipzig, nastalo v zelo turbulentnih časih. V obdobju francoske revolucije in prve koalicijske vojne med zavezniki in francoskimi revolucionarji ob Renu. V vzponu je bil Napoleon Bonaparte, ki je ravno uničil rojaliste. Prvi paket z rokopisom je Vega založnikom iz Mannheima v Leipzig poslal le nekaj dni, preden so Francozi zavzeli Mannheim.

Pismo po profesorjevih besedah razkriva Vegovo veliko dvojnost, bil je namreč uspešen vojak in matematik. "Takrat je konstruiral dva možnarja z dvakrat večjim dometom od prejšnjih in takoj zatem dobil viteški red Marije Terezije," je pojasnil. S temi možnarji so nato Avstrijci znova pridobili Mannheim.

Vega je bil po njegovih besedah tudi nekakšen prvi slovenski računalnikar, logaritemske tablice pa so bile "v tistem času najboljši računalnik na svetu". Ob tablicah so bili vedno tudi priročniki, kako hitro se da kaj izračunati, denimo formule za izračun sinusov, kosinusov in integralov. Pred tem, leta 1794, je izdal veliki desetdecimalni latinsko-nemški logaritmovnik, ki so ga uporabljali vsi tedanji astronomi.

"Vega je bil tedaj v središču evropske in svetovne matematike in brez dvoma vodilni matematik v Avstriji. Bil je tudi prvi sodobni matematik v našem prostoru, ker je svoja dela z originalnimi rezultati tudi objavljal. Bil je prvi, ki je izračunal 140 decimalk števila pi, kar je poslal v objavo na akademijo v Sankt Peterburg. Skoraj 50 let si je lastil ta rekord," je dejal Pisanski, za katerega je bilo, ko je prvič od blizu na rokopisu uzrl pečat GV, "izjemno doživetje".

Pisanski je še pojasnil, da je Vega vso izobrazbo pridobil v Ljubljani, vsa svoja dela pa je, ko je zaradi svojih dosežkov postal baron, zapustil kranjskim deželnim ustanovam.

Dragoceno pismo so predstavili pred Ta veselim dnevom kulture, ki bo letos tudi v znamenju iztekanja Evropskega leta kulturne dediščine. Pismo bo na ta dan na ogled javnosti.