STAznanost

Zaradi brexita pred izzivom tudi britanska znanstvena skupnost

pripravila Lea Udovč

Ljubljana, 21. decembra - Nejasne posledice brexita in dogovarjanj med Veliko Britanijo in Evropsko unijo povzročajo negotovost in strah tudi v britanski znanstveni skupnosti. Med največjimi grožnjami, ki jih za znanost prinaša brexit, so upad financiranja za raziskave, otežen pretok raziskovalcev iz tujine in premik od temeljne k aplikativni znanosti.

Po besedah znanstvene novinarke, publicistke in članice odbora organizacije UK Research in Innovation (UKRI), ki v Veliki Britaniji skrbi za razporeditev približno sedmih milijard javnih sredstev za raziskave, Vivienne Parry je država popolnoma razdeljena. Polovica Britancev brexit vidi kot izjemno priložnost, druga polovica pa kot popolno katastrofo, ki bo imela grozne posledice, še posebej na področju znanosti.

Znanstvena skupnost po besedah Parryjeve, ki je nedavno v Slovenijo prišla na povabilo ljubljanske ekonomske fakultete, nasprotuje brexitu ter podpira idejo, da bi Velika Britanija ostala v EU. Britanska znanost ima namreč pomembno mesto na področju evropske znanosti, kar bo brexit ogrozil, poleg tega bo z brexitom oteženo sodelovanje, ki je za znanost od nekdaj ključnega pomena, je dejala Parryjeva.

Posledice, ki jih bo imel brexit za področje znanosti, bodo po njenem mnenju globoke, vplivale pa bodo ne le na prihodnost britanske, temveč tudi evropske in globalne znanosti.

Znanstvena skupnost je po njenih navedbah zaskrbljena, med drugim zato, ker je situacija zelo negotova. Težava je po mnenju britanske novinarke v tem, da še vedno ne vedo, kako se bo brexit razpletel. "Če kogarkoli v Veliki Britaniji danes vprašate, ali ve, kaj se bo jutri zgodilo v povezavi z brexitom, bi rekli, da nimajo pojma. Ne vemo niti, ali bomo do konca tedna še vedno imeli vlado ali ne, nemogoče je vedeti."

Brexit prinaša velik izpad financiranja

Eden največjih problemov, ki ga prinaša brexit, je po mnenju Parryjeve izpad financiranja. Kot primer je navedla priložnosti Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), iz katerega da Velika Britanija počrpa veliko več sredstev, kot jih vloži. Po izstopu iz EU pa bi lahko iz projektov ERC počrpali le toliko, kot bi vložili, kar bi po mnenju Parryjeve predstavljalo velik upad sredstev, ki ga državi verjetno ne bi uspelo nadoknaditi.

Leta 2016 je bilo po navedbah britanskega veleposlaništva za področje raziskav in razvoja v Veliki Britaniji namenjenih 33,1 milijarde funtov oziroma 1,67 odstotka britanskega bruto domačega proizvoda (BDP). S tem se Velika Britanija uvršča na deseto mesto glede na delež BDP, namenjen za raziskave in razvoj, takoj za Slovenijo. Cilj britanske vlade je, da se vložek v raziskave in razvoj do leta 2027 poveča na 2,4 odstotka BDP. Temu cilju bo po mnenju Parryjeve brexit zadal velik udarec.

Veliko organizacij, ki delujejo na področju znanosti in raziskav, po njenih besedah že razmišlja o tem, na kakšen način bi lahko po izstopu iz EU nadomestile nekatere priložnosti za financiranje raziskav, ki jih sedaj ponuja unija. "Številni načrti obstajajo, a še niso jasno izoblikovani, poleg tega ne vemo, če jih bomo sploh potrebovali," pravi Parryjeva.

Upad števila raziskovalcev in predavateljev iz tujine

Po podatkih Kraljevega društva 29 odstotkov raziskovalcev in predavateljev v Veliki Britaniji prihaja iz tujine, od tega 17 odstotkov iz držav EU. V veliko Britanijo vsako leto pride tudi ogromno število tujih študentov in podoktorskih raziskovalcev iz tujine, upad njihovega števila zaradi brexita pa je poleg izpada financiranja med glavnimi skrbmi britanske znanstvene in akademske skupnosti.

"Obstaja bojazen, da ne bodo več želeli prihajati k nam, saj morda čutijo, da niso dobrodošli. Nedvomno so in veliko napora bomo vložili v to, da prepričamo mlade znanstvenike v Evropi, da je Velika Britanija še vedno zaželena država," je poudarila Parryjeva.

Ob tem je opozorila, da se ne smemo zavzemati le za najvišje usposobljene znanstvenike, temveč tudi za tehnike in druge ljudi, ki sicer ne objavljajo znanstvenih člankov ter ne poučujejo, a so vseeno ključni za delovanje laboratorijev in za znanost.

Brexit tudi velik udarec za temeljno znanost

Z upadom števila raziskovalcev iz drugih držav unije bo po mnenju Parryjeve v Veliki Britaniji upadlo tudi število zagovornikov temeljne oziroma bazične znanosti, ki ima trenutno v Veliki Britaniji velik pomen.

Ocenjuje, da bo po brexitu prišlo do premika od temeljne k bolj aplikativni znanosti in inovacijam. To bi se lahko po mnenju Parryjeve izkazalo za veliko napako, saj četudi implikacije temeljne znanosti niso vidne takoj, vemo, da iz nje pridejo velika in pomembno odkritja, je poudarila.

Posledice brexita že vidne

Čeprav Velika Britanija uradno ne bo izstopila iz EU do marca 2019, pa so številne posledice že vidne. Dogaja se, da evropski kolegi britanskih znanstvenikov ne vključujejo v skupne evropske projekte, ker se bojijo zapletov.

Tudi slovenski raziskovalec Jernej Ule z inštituta Francis Crick ter Oddelka za molekularno nevroznanost na Inštitutu UCL za nevrologijo v Londonu že opaža, da je težje dobiti dobre kandidate, poleg tega je upadel uspeh na evropskih projektih, hkrati je zaradi nejasnega prehodnega obdobja trenutno tudi financiranje v Angliji omejeno.

Precej dobrih znanstvenikov se je po besedah Uleta že preselilo v druge evropske države, kar se bo po njegovem mnenju še nadaljevalo. "Do 2018 je bila Velika Britanija daleč najbolj uspešna pri evropskih projektih, na primer na projektih ERC. Ena posledica bo verjetno, da se bo težišče preneslo, morda bo pri tem tudi Slovenija profitirala. Če se izkoristi priložnost, se bodo kakšni dobri znanstveniki iz Velike Britanije preselili v Slovenijo," je povedal Ule.

Sodelovanje slovenskih in britanskih znanstvenikov

Po podatkih britanskega veleposlaništva so med britanskimi in slovenskimi znanstveniki vzpostavljene zelo dobre povezave, kar se odraža tudi v velikem številu skupnih publikacij in projektov. Med letoma 2014 in 2017 je bilo tako po podatkih veleposlaništva objavljenih 1797 skupnih publikacij, največ s področja naravoslovnih ved (49,2 odstotka), medicine (26,8 odstotka) ter inženirstva in tehnike (11,8).

Po številu sodelovalnih povezav s Slovenijo v okviru sedmega okvirnega programa (2007-2013) se Velika Britanija uvršča na tretje mesto, takoj za Nemčijo in Italijo, po številu sodelovalnih povezav v okviru programa Obzorje 2020 pa na peto mesto. Med najpomembnejšimi britanskimi partnerji v okviru programa Obzorje 2020 so sicer Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska in Belgija, Slovenija pa se uvršča na 21. mesto.