STAznanost

Kostanjev med ponuja celovit pristop k zdravljenju ran

Ljubljana, 4. januarja - Slovensko podjetja Tosama je v minulem letu obeležilo 95. obletnico. V skoraj 100 letih so se iz preproste delavnice prelevili v drugo največjo proizvodnjo higienskih tamponov v tem delu Evrope. Uspešni so tudi na področju medicinskih in sanitetnih izdelkov, med katere uvrščajo izdelke za zdravljenje ran iz medu, plod Tosaminega desetletnega razvoja.

Trzin, Tosama. Proizvodnja izdelkov za zdravljenje ran iz medu Vivamel. Foto: Anže Malovrh/STA

Trzin, Tosama.
Proizvodnja izdelkov za zdravljenje ran iz medu Vivamel.
Foto: Anže Malovrh/STA

Trzin, Tosama. Podjetje Tosama. Foto: Anže Malovrh/STA

Trzin, Tosama.
Podjetje Tosama.
Foto: Anže Malovrh/STA

Trzin, Tosama. Skrbnica izdelkov v Tosami Jasna Cerlini in vodja strateškega razvoja v Tosami Andrej Zabret. Foto: Anže Malovrh/STA

Trzin, Tosama.
Skrbnica izdelkov v Tosami Jasna Cerlini in vodja strateškega razvoja v Tosami Andrej Zabret.
Foto: Anže Malovrh/STA

null
Trzin, Tosama. Skrbnica izdelkov v Tosami Jasna Cerlini. Foto: Anže Malovrh/STA

Trzin, Tosama.
Skrbnica izdelkov v Tosami Jasna Cerlini.
Foto: Anže Malovrh/STA

Trzin, Tosama. Vodja strateškega razvoja v Tosami Andrej Zabret. Foto: Anže Malovrh/STA

Trzin, Tosama.
Vodja strateškega razvoja v Tosami Andrej Zabret.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ideja, da bi rane zdravili s pomočjo narave, se je po besedah skrbnice izdelkov v Tosami Jasne Cerlini razvila v obloge za rane, narejene iz kombinacije rjavih morskih alg in medu, ki jih tržijo pod imenom Vivamel. Obloge vsebujejo medicinski kostanjev med, ki je po besedah Cerlinijeve zelo učinkovit pri zdravljenju ran.

Med na obloge nanašajo s posebno tehnologijo, ki so jo razvili v Tosami. Nosilni sloj potuje skozi nanašalni stroj, ki dozira med ter določi velikost obloge. Slednjo nato zapakirajo v posebno aluminijasto embalažo, ki je primerna za sterilizacijo, kar je ena od bistvenih značilnosti medicinskega medu, po kateri se razlikuje od navadnega medu. Sterilizacija po besedah vodje strateškega razvoja Andreja Zabreta omogoča, da je med kompatibilnejši z rano ter ne vnaša nikakršnih dodatnih okužb na rano.

Kot je dejal Zabret, bi v prihodnje radi bolje razumeli avtohtono vrsto čebele, kranjsko sivko, ter njeno delovanje in odzivanje na vplive iz okolja, kar bi jim lahko pomagalo pri intenziviranju delovanja medu na celjenje ran. Poleg tega pa raziskujejo tudi različne vrste nosilcev, od celuloznih, alginatnih do poliuretanskih.

Med so za zdravljenje ran uporabljali že stari Egipčani

Po besedah Cerlinijeve se med za zdravljenje ran uporablja že tisočletja. Že 2500 let pred našim štetjem so bili najdeni zapisi o zdravljenju ran z medom pri starih Egipčanih, kasneje so ga porabljali tudi Grki ter v indijski medicini, s pojavom antibiotikov pa je uporaba medu zamrla. Pomen je zopet začel pridobivati s pojavom bakterijske odpornosti proti antibiotikom, saj med zaradi osmotskega delovanja deluje antiseptično, zato bakterije nanj ne morejo razviti odpornosti.

Prvi izdelek z medicinskim medom za zdravljenje ran se je pojavil leta 1999 na Novi Zelandiji. Vseboval je manuka med, ki ga čebele nabirajo na novozelandskih drevesih, znanost o raziskavah učinkov medu na celjenje ran je od takrat hitro napredovala.

V Sloveniji pa so po besedah Cerlinijeve želeli dokazati in tudi dokazali, da ima tudi kostanjev med izjemne učinke na zdravljenje ran, kar je bilo znano že iz zgodovine in ljudskega izročila. Leta 2010 je tako z alginatno oblogo z medicinskim kostanjevim medom na trg stopila tudi Tosama.

S pomočjo testov na antimikrobno delovanje ter kliničnimi testi so potrdili, da so obloge zares učinkovite pri zdravljenju diabetičnih in venskih razjed, razjed zaradi pritiska, pri opeklinah, okuženih ranah in ranah z močnim vonjem, ki ga hkrati tudi zelo zmanjšujejo.

Kostanjev med

Kostanjev med je po besedah Cerlinijeve zelo bogat z antioksidanti, kot so fenolne spojine in flavonoidi, zato deluje protivnetno in daje zaščito pred prostimi radikali. Antimikrobno delovanje medu je posledica visoke vsebnosti sladkorja v medu (do 80 odstotkov), kar povzroča osmotski tlak v rani in dehidrira bakterije, nizkega pH-ja, ki je za bakterije neugoden, in postopnega sproščanja vodikovega peroksida v zelo nizki koncentraciji.

Poseben je tudi zato, ker vsebuje kinurensko kislino, ki zavira in destabilizira biofilm, ter ima med vsemi medovi največ prolina, ki prispeva k sintezi kolagena. Vse to prispeva k hitrejši obnovi tkiva in celjenju rane.

Vsako serijo oziroma lot medu pred nakupom testirajo, pri čemer preverijo njegovo delovanje na štiri najpogostejše bakterije v ranah, delovanje na kandido ter odsotnost pesticidov, težkih kovin in zdravil, ki bi se lahko uporabljala pri čebelarjenju. Preverijo tudi vsebnost prolina in mineralov. Pri tem je prednost kostanjevega medu v tem, da je gozdni med, kar pomeni, da je možnost vnosa pesticidov manjša, je dejala Cerlinijeva.

Tosamine obloge z medicinskim kostanjevim medom danes uporabljajo v številnih slovenskih bolnicah, prodajajo pa jih tudi na tuje trge, med drugim v Belgijo, Francijo, Avstrijo in Nemčijo.

Sodelovanje v domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih

Tosama že od leta 2005, ko je ustanovila svojo raziskovalno skupino, ki združuje 26 raziskovalcev, sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Za razvojno-raziskovalne projekte so v Tosami lani namenili več kot 100.000 evrov lastnih sredstev.

V projektih med drugim sodeluje s Kemijskim inštitutom in Institutom Jožef Stefan ter z univerzama in univerzitetnima kliničnima centroma v Ljubljani in Mariboru. Sodelujejo tudi s številnimi raziskovalnimi centri v tujini, kot so inštitut Fraunhofer IST, Vito, Softal, Spinverse, Ima, Lionex.

V podjetju imajo štiri laboratorije - fizikalni, kemijski, mikrobiološki laboratorij in konstrukcijski laboratorij. Med dosežki lastnega razvoja so štirje mednarodno podeljeni patenti.