Na simpoziju Društva VTIS tudi o internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva

Simpozij po besedah predsednice društva Andreje K. Bogataj predstavlja sklepni dogodek leta. Cilj dogodka je vzpostavitev in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in raziskovalci ter profesorji v Sloveniji, z dolgoročnim namenom projektnega sodelovanja in deljenja dobrih praks.

V okviru simpozija se je v dveh sklopih zvrstilo šest tematskih panelov, na katerih so slovenski profesorji oziroma raziskovalci v tujini predstavili svoje raziskovalno delo. V prvem sklopu so se zvrstili paneli na temo kulturne dediščine, novih tehnologij in načinov reprezentacije, ekonomije ter projektov Evropskega raziskovalnega sveta, v drugem sklopu pa na temo kmetijstva, okolja in poslovnih modelov, psihologije ter molekularne biologije.

Osrednji dogodek simpozija je predstavljala razprava na temo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva, v okviru katere so člani društva predstavili dokument z naslovom Je internacionalizacija slovenskega visokega šolstva res nedosegljiv cilj? Dokument so v društvu pripravili na podlagi empirične raziskave odziva zaposlenih na slovenskih ustanovah, ki so se izobraževali v tujini.

O internacionalizaciji šolstva se po mnenju Žige Maleka, ki je pripravil dokument, v Sloveniji veliko govori, tudi cilji so dobro zastavljeni. Po drugi strani pa ni sistemskih ukrepov za vzpodbujanje sodelovanja s Slovenci in Slovenkami zaposlenimi na tujih univerzah oziroma tistimi, ki so se tam izobraževali ali delali ter bi se radi vrnili nazaj.

Večina univerz in inštitutov ima po besedah Maleka načrte internacionalizacije, vendar pa se ti osredotočajo predvsem na povečanje števila tujih študentov ter povečanje mobilnosti zaposlenih. Kljub nekaterim pozitivnim spremembam, ki olajšajo prihod strokovnjakov nazaj v Slovenijo, pa manjkajo konkretni ukrepi, je povedal Malek.

V dokumentu ugotavljajo, da manjša plača ni glavni razlog, da se raziskovalci ne bi vrnili nazaj v Slovenijo. Večina sodelujočih v raziskavi je povedala, da je njihova plača po vrnitvi v Slovenijo sicer nižja, a da je po drugi strani večja varnost zaposlitev, hkrati pa so nižji tudi življenjski stroški.

Kljub temu da imajo udeleženci raziskave v Sloveniji manj mednarodnih sodelavcev, da delajo na manjšem številu mednarodnih projektov in imajo manj mednarodnih študentov, so v splošnem z vrnitvijo v Slovenijo zadovoljni. Hkrati pa so se strinjali tudi, da je bila vrnitev v Slovenijo zelo težka, najbolj pa je vrnitev po mnenju vprašanih oteževala zaprtost slovenskih institucij, je povedal Malek.

Raziskava je še pokazala, da je na raziskovalnih in izobraževalnih ustanovah v Sloveniji več kot 1500 zaposlenih z izobrazbo iz tujine. Največ jih ima izobrazbo iz držav bivše Jugoslavije (30 odstotkov), sledita Združeno Kraljestvo (12 odstotkov) in Združene države Amerike (11 odstotkov). Med univerzami ima največ zaposlenih z izobrazbo iz tujine Univerza v Ljubljani (29 odstotkov), med raziskovalnimi instituti pa Institut Jožef Stefan (osem odstotkov). Velik del izobraženih v tujini (33 odstotkov) je zaposlenih v samostojnih raziskovalnih ustanovah.

Društvo VTIS deluje že pet let in ima 1300 članov, njihovo poslanstvo pa je povezovati slovenske raziskovalce v tujini s Slovenijo. V zadnjem času po besedah predsednice Bogatajeve beležijo porast članstva ter povečano zanimanje s strani predstavnikov gospodarstva, ki želijo prek društva priti v stik z vrhunskimi slovenskimi znanstveniki in strokovnjaki z izkušnjami iz tujine.

Na društvu po besedah predsednice gojijo prepričanje, da je dobro, da mladi odhajajo v tujino, si tam naberejo znanje in izkušnje, nato pa se vrnejo nazaj. Na ta način po mnenju Bogatajeve Slovenija pridobiva dodano vrednost ter postaja "neke vrste globalna vas".

Če se ne bomo povezali z mednarodnimi tokovi, bomo "na dolgi rok izolirani, nezanimivi in nekonkurenčni, znanost pa morda ne bo tako vrhunska, kot bi lahko bila," je še dodala Bogatajeva.