STAznanost

Na koprskem omizju ponovni pozivi k izboljšanju pogojev za znanost

Koper, 16. januarja - Predstavniki znanstvenih in raziskovalnih ustanov so danes na okrogli mizi v Kopru znova opozorili na podhranjenost znanosti in pozvali k ukrepom za izboljšanje stanja, vključno s sprejemom krovnega zakona. S sogovorniki se je strinjal tudi minister Jernej Pikalo in napovedal, da bi se medresorsko usklajevanje o zakonu lahko začelo že v tem mesecu.

Okrogla miza, ki so jo organizirali Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOSRIS), Shod za znanost in Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper, je sledila petkovi razpravi na isto temo v parlamentu, ugotovitve pa so bile podobne.

Kot je povzel direktor ZRS Koper Rado Pišot, njihove zahteve oz. cilji ostajajo isti kot ob prvem Shodu za znanost spomladi 2017, in sicer avtonomija, transparentnost, stabilno financiranje, sprejem krovnega zakona o raziskovalni dejavnosti, fiksni datumi razpisov agencije za raziskovalno dejavnost ter povečanje deleža za raziskave in razvoj na odstotek BDP.

Ob tem je Pišot ugotavljal, da je omenjeni delež v realnosti pri le okoli 0,4 odstotka BDP, zaskrbljujoča je tudi raven vlaganj v raziskovalno infrastrukturo.

Pobudnik Shoda za znanost Oto Luthar je povzel besede gostitelja, koprskega župana Aleša Bržana, da znanost prepogosto dojemamo kot nekaj samoumevnega. Kot je ocenil Luthar, bi morali prav to zaznavo spremeniti "in resnično ponotranjiti spoznanje, da brez novih spoznanj in odkritij (...) je zaman govoriti o razvoju".

Predsednica KOSRIS Sonja Lukanović je bila kritična do razkoraka med besedami, ko vsi odgovorni na načelni ravni podpirajo znanost in priznavajo njen pomen, "številke pa tega ne potrjujejo".

Drugačnega mnenja je bil predstavnik gospodarstva, predsednik uprave GEN-I Robert Golob. "Toliko denarja, kot ga je danes na razpolago v Sloveniji - v gospodarstvu ali v javnem proračunu - že dolgo ni bilo," je poudaril. Kot je dodal, gospodarstvo in znanost sta lahko zaveznika, tudi znanstveniki pa bi morali več narediti za večjo penetracijo znanosti v sektor gospodarstva.

Podporo znanstvenikom je izrazil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Minister je opozoril, da zgleda, kot da je Sloveniji in njenemu gospodarstvu v svetovni strukturi proizvodnje namenjena polperiferna vloga, "kjer drugi razvijajo, mi pa smo zgolj in samo inovacijski sledilci".

Tako je Pikalo posvaril, da "če ne bomo močno ne samo dvignili sredstev, ampak zadevo tudi drugače organizirali, potem bomo kmalu padli iz te t.i. druge skupine močnih inovatorjev".

Minister je poudaril še, da se znotraj vlade trudijo dvigniti delež proračunskih sredstev za znanost, da pa to ne gre takoj. So se pa zato že v rebalansu aktualnega proračuna maksimalno potrudili, da bi najprej s t.i. integralnimi sredstvi, nato pa tudi s kohezijskimi sredstvi "kar največ dodali k temu, da bi Slovenija postala inovacijska voditeljica".

Glede priprave krovnega zakona o raziskovalni dejavnosti je minister dejal, da kar se tiče njegovega ministrstva, "je zadeva narejena in usklajena", čakajo pa še "neko drugo ministrstvo". Glede na zastavljene roke je Pikalo izrazil upanje, da bi lahko z usklajevanjem o zakonu začeli že v januarju oz. najkasneje v začetku februarja.