STAznanost
Naravoslovje in tehnika

S temeljnimi raziskavami iščejo pot do učinkovin za zaviranje spolnih infekcij z virusi HPV

Nova Gorica, 24. januarja - Slovenska raziskovalka Martina Bergant Marušič se ukvarja s temeljnimi raziskavami virusov HPV, ki so glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov, tako pri moških kot pri ženskah. Njene raziskave bi lahko privedle do odkritja protivirusnih učinkovin, npr. za uporabo v kondomih, ki bi preprečili okužbo s HPV.

Virusi so posebna skupina v okviru oblik življenja. Za njih je značilno, da so zelo majhni, običajno sestavljeni iz nukleinske kisline (DNK ali RNK) ter proteinskega plašča. Ker nimajo lastnega metabolizma, sami niso sposobni proizvajati življenjskih procesov, zato vedno najdejo gostitelja, ki jim omogoča infrastrukturo za izgradnjo novih virusnih delcev.

Virus HPV, podobno kot drugi virusi, torej napade celice gostitelja, se pritrdi na celično membrano ter na različne načine vstopi v celice. Iz proteinskega plašča virusa se sprosti dedni material, ki potuje v jedro celice, kjer se začne razmnoževati. Novi virusi se sprostijo iz celice ter najdejo novega gostitelja, pri čemer celica pogosto razpade.

Če okužba traja dlje časa, se virusna DNK integrira v človekovo DNK ter se skupaj z njo podvojuje. Dolgotrajno izražanje nekaterih onkogenov HPV pa povzroči maligno spremembo gostiteljskih celic, kar pripelje do nastanka raka.

Nova Gorica, Univerza v Novi Gorici.
Martina Bergant Marušič z Univerze v Novi Gorici.
Foto: Anže Malovrh/STA

Humani virusi papiloma

Na svetu obstaja več tisoč različnih virusov, ki jih poznamo predvsem kot povzročitelje bolezni, okužujejo pa lahko vse vrste živih bitij. Med virusi, ki okužujejo človeka ter povzročajo zdravstvene težave, so Humani virusi papiloma oziroma virusi HPV. Ti predstavljajo najpogostejšo obliko spolne okužbe ter povzročajo genitalne bradavice pa tudi različne oblike raka, med drugim so glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu.

Virusom HPV se raziskovalno posveča tudi znanstvenica v Laboratoriju za vede o okolju in življenju novogoriške univerze Martina Bergant Marušič. V raziskavah iščejo manjkajoče informacije o procesu virusne infekcije ter podrobnosti molekularnih mehanizmov, prek katerih virusni DNK potuje v jedro celice, kjer začne z lastnim pomnoževanjem.

Zanima jih, na kakšen način se virus pritrdi na celico, kako v celico vstopa, po kakšni poti potuje in kateri proteini so v ta proces vključeni in kako se izogne temu, da ga naš imunski sistem na tej poti ne bi uničil.

Z raziskavami želijo bolje razumeti viruse ter poiskati nova protivirusne učinkovine, ki bi preprečili okužbo s HPV. "Že sedaj so v kondomih prisotne določene kemijske komponente, lahko pa bi dodali tudi takšne, ki bi zavirale viruse HPV. Virus bi bil sicer prisoten, ne bi pa bil sposoben okužiti celico," je dejala Bergant Marušičeva.

Skoraj vsi se okužimo s HPV

Raziskovalci poznajo približno 200 tipov HPV, ki jih v grobem delimo na kožne in sluznične tipe ter nizko oziroma visoko rizične. Skoraj vsi se tekom življenja okužimo z virusi HPV, vendar tega večinoma niti ne opazimo, je pojasnila Bergant Marušičeva. Okužba s HPV je najpogostejša pri adolescentih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let.

Podobno kot pri drugih virusnih infekcijah, tudi HPV v večini primerov sčasoma izgine iz telesa, saj jih imunski sistem na neki točki odkrije in eliminira. Če virusi ne izginejo ter jih ne odkrijemo, pa lahko dolgotrajna infekcija pripelje tudi do raka.

Rak materničnega vratu

Rak materničnega vratu, ki ga lahko povzročijo virusi HPV, je v svetu pomemben zdravstveni problem, ki je bolj pereč v državah z nizko kakovostjo zdravstvene oskrbe, kot pa recimo v nekaterih evropskih državah, kjer imamo dobre sisteme presejanja in hitro odkrivamo zgodnje bolnike, je pojasnila Bergant Marušičeva.

Za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu v Sloveniji skrbi program Zora. Od začetka delovanja programa se je število novo odkritih rakov na materničnem vratu prepolovilo. Medtem ko je leta 2003 za to vrsto raka zbolelo več kot 200 žensk, jih danes okoli 120.

Po podatkih Zore na leto v Sloveniji zaradi okužbe s HPV zboli 200 bolnikov, od tega je okoli 120 rakov na materničnem vratu, ostali so raki penisa, anusa, grla itd.

Najbolj učinkovita preventiva cepljenje

Kot preventiva pred zelo rizičnimi oblikami HPV, ki lahko privedejo do raka materničnega vratu, so že nekaj let na voljo tri zelo učinkovita cepiva. Težava cepiv pa je v tem, da je posamezno cepivo razvito za samo nekaj najpogostejših tipov virusa, kar je pri virusu HPV, ki ima več kot 200 tipov, problematično.

Najbolj široko cepivo je razvito za devet tipov virusov HPV, je zelo učinkovito in varno ter naj bi zmanjšalo pojavnost raka za približno 70 odstotkov. Proti devetim virusnim tipom, za katere je cepivo narejeno, pa je cepivo skoraj 100-odstotno učinkovito, pri čemer zaščita traja najmanj 10 let, verjetno pa še več, je dejala Bergant Marušičeva.

Kot je pojasnila Marušičeva, se je potrebno cepiti, še preden postanemo spolno aktivni. Če infekcija z določenim tipom virusa že obstaja, namreč cepivo proti temu tipu ne bo pomagalo, bo pa služilo kot preventiva za ostale tipe, vključene v cepivo, ki jim še nisi bil izpostavljen.

"Kljub temu, da imamo cepivo za viruse HPV, računamo, da se bodo dobri učinki cepiva pokazali šele čez 10-20 let, do takrat pa bo rak materničnega vratu eden najpogostejših rakov rak pri ženskah. Zdravilo zato še vedno potrebujemo in še vedno se trudimo ugotoviti, kako virus deluje, kakšni so mehanizmi, ki jih ubere za infekcijo celic, da bi to lahko izkoristili tudi pri kakšnih drugih infekcijah. Več ko vemo o virusu, lažje se z njimi borimo. Kljub temu da cepiva so, nismo ustavili raziskav."

Nizka precepljenost širši problem

Cepljenje proti virusu HPV v Sloveniji ni obvezno, precepljenost pa je pod želenim pragom, kar ni značilno le za HPV, temveč je širši problem, je dejala Bergant Marušičeva.

Prepričana je, da dobrobit cepljenja presega vse potencialne stranske učinke. "Moje mnenje je, da cepljenje ni le osebna odločitev, temveč tudi družbena odgovornost. Bolezni niso omejene na nas same, ampak ker živimo v družbi, moramo skrbeti, da teh bolezni ne prenašamo naprej. Če precepljenost za določene bolezni pade, se začnejo pojavljati," je bila kritična Bergant Marušičeva.

"Ves čas imamo izbruhe ošpic, ki so lahko v nekaterih primerih resna bolezen. Zaradi polemik o stranskih učinkih, ker so ljudje prestrašeni, slabo informirani ali preveč informirani, precepljenost v razvitem svetu pada. Verjetno bo prišlo do meje, ko bodo posledice necepljenja pretehtale nad strahom in potem bo precepljenost zopet narasla. Cepljenje je potrebno in je eden boljših načinov preprečevanja bolezni," je poudarila Bergant Marušičeva.

Čeprav se zdi, da je virusov z leti vedno več, je njihova pojavnost tekom evolucije po besedah Bergant Marušičeve enakomerna, zaradi vse boljših in hitrejših transportnih povezav pa se povečuje hitrost njihovega širjenja. Poleg tega se zaradi krčenja življenjskega okolja živali povečuje tudi prenos virusov z živali na človeka.

O raziskovalki Martina Bergant Marušič

Martina Bergant Marušič je raziskovalka na področju virusne biologije v Laboratoriju za vede o okolju in življenju Univerze v Novi Gorici. Poleg tega je tudi predavateljica osnovnih bioloških predmetov in direktorica doktorskega programa Molekularna biologija in biotehnologija.