STAznanost

Slovenska matica praznuje 155-letnico

Ljubljana, 4. februarja - Slovenska matica danes z dnevom odprtih vrat, ki ponuja 11-urni program predavanj, pogovorov in predstavitev, praznuje svojo 155-letnico. Uvodni dogodek je bila slavnostna akademija pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, ki je zbrane tudi nagovoril. Opozoril je na občutljivost vprašanj, s katerimi se soočamo Slovenci.

"Živimo v času, ko se pred našo nacijo in državo postavlja vprašanje, kako naj ponosno, samozavestno gradimo naš nacionalni značaj, da to ne bi preraslo v nacionalno aroganco ali celo nacionalizem, ampak v potrebno samozavest, samozavedanje," je poudaril Pahor ter dodal, da je to občutljivo in zahtevno intelektualno in politično vprašanje.

Po njegovih besedah se moramo tudi vprašati, "kako naj gradimo čvrste stebre državne suverenosti, da ne bi kdo mislil, da smo začeli tako močno dvomiti v evropsko idejo, da se že pripravljamo na njen zaton", ter da bodo ti stebri odigrali svojo vlogo, če bo prišlo do resnejših pretresov v evropskem ali mednarodnem okolju.

Pahor je zato pozval "tiste, ki danes ustvarjajo bolj zahteven pogled v prihodnost narodove usode, nacionalne in državne, da se s temi vprašanji intelektualno in politično ukvarjajo". V zvezi s tem je opozoril na pomembno vlogo in poslanstvo Slovenske matice. Poudaril je tudi, da gre za občutljiva vprašanja, ki jih morajo zlasti politiki naslavljati izredno senzibilno.

Predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič pa je v nagovoru dejal, da želi Slovenska matica nadaljevati delo, začrtano že ob njeni ustanoviti - "da kot matica v uljnjak, v zakladnico narodovega kulturnega bogastva nosi, kar ta narod ustvarja duhovno najboljšega, najbolj žlahtnega in trajnega". Pri tem je spomnil na sprejetje zakona o Slovenski matici novembra 2017.

Sprejetje tega zakona je po njegovih besedah pokazalo, da se Slovenci, vsem razlikam navkljub, okoli določenih točk še vedno lahko poenotimo: "Ena izmed teh vrednot je očitno prepoznavanje pomena Slovenske matice, saj res ni običajno, da bi najvišji slovenski zakonodajni organ sprejel zakon z vsemi glasovi za." Dodal je, da zakon Slovenski matici omogoča bolj stabilno delovanje kot pred leti.

Slovenska matica je sicer znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.

Slovenska matica ima torej 155-letno tradicijo nepretrganega kulturnega in znanstvenega dela, kar je za tovrstna združenja redkost tudi v evropskem okviru. Na pobudo mariborskih "rodoljubov" je bila ustanovljena leta 1864 s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z različnih področij.

Ustanovitelji so poslanstvo Slovenske matice videli tudi v dvigovanju ravni izobraženosti in znanja ter ustvarjanju slovenskega izrazoslovja za različne stroke. Svoj prvi vrhunec je doživela na začetku 20. stoletja, ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Peterburga.

Po drugi svetovni vojni se je Slovenska matica s težavo postavila na noge, novim oblastem se je zdela preveč "konservativna", premoženje je bilo nacionalizirano. Vendar je prevladalo stališče, da jo je treba obdržati in njeno delo subvencionirati.