Ekipa Računalniškega muzeja na razstavi povezuje "švercanje" in povezovanje Kitajske

Kot je za STA povedal Boštjan Špetič iz ekipe muzeja, želijo z razstavo na poljuden in zanimiv način prikazati zgodovinsko "zelo dinamično okolje med letoma 1986 in 1991" s tremi nepovezanimi zgodbami.

Tako je na razstavi predstavljen veliki met podjetja Iskra Delta, poimenovan Milijarda. Podjetje, "ki je bilo nekakšen startup" z velikimi načrti, vmesnimi presežnimi zgodbami in končnim propadom, je leta 1986 na Kitajskem namreč postavilo eno najzgodnejših računalniških omrežij v državi.

"Povezali so med 10 in 15 policijskih postaj v devetih največjih kitajskih mestih," ki so predstavljena z razstavnimi panoji, ogledati pa si je mogoče tudi računalnik, "ki je točno tak, kot je bil tisti na Kitajskem", je pojasnil Špetič.

Vendar računalniško zanesenjaštvo ni bilo omejeno zgolj na takšne "startupe", računalniška mrzlica je zajela tudi posameznike, ki so bili, da bi dobili svojo napravo, pripravljeni kršiti zakone. Njim je namenjen interaktiven del razstave, diagram Zastave 101, kamor bodo lahko vrisali, kje v avtomobilu so v tistem času "švercali" računalniško opremo.

"V tistih letih je bil glavni način, kako dobiti domači računalnik, da si ga pripeljal iz Trsta ali Gradca oziroma podobnih krajev ... Vsi imajo takšne zgodbe," je prepričan Špetič.

Praksa "uvažanja" računalnikov je bila tako pogosta, da so se o tem razpisali tudi mediji v člankih, ki so prav tako predstavljeni na razstavi. Da bi postavili situacijo v kontekst, pa so postavljavci na ogled postavili tudi katalog vseh računalnikov, ki jih je bilo leta 1986 mogoče dobiti doma.

Tretji del razstave oziroma tretja zgodba pa se osredotoča na dva prenosnika, "ki sta presenetljivo prenosna in imata presenetljivo dobro baterijo". Bila sta namreč uporabljena pri programiranju kontrolnega sistema za prezračevanje avtocestnega predora Karavanke, ki je bil takrat eden najsodobnejših predorov.

Predor, ki so ga odprli junija leta 1991 in je bil zadnji veliki projekt nekdanje Jugoslavije, je imel namreč 10.000 senzorjev", ki so jih morali avstrijski in slovenski izvajalci povezati v mrežo, da so lahko odčitke prek modemov sporočali v centrale.

Kot je še dejal Špetič, je bil predor Karavanke "zelo pomemben za uporabnike, sploh v kontekstu 'švercanja', sam po sebi pa je digitalni stroj, verjetno eden prvih".

Tako predor zaokrožuje celotno razstavo, ki jo bo spremljalo tudi nekaj dogodkov, med drugim klepet o "švercerskih" zgodbah iz prve roke ter na dan zaključka razstave, 26. februarja, pogovor o tem, "kako so slovenski strokovnjaki prvi izvozili internet na Kitajsko".