znanost 23.2.2019 9:45

Nizozemci oživljajo jezero z gradnjo umetnih otokov iz mulja

Amsterdam, 23. februarja - Na Nizozemskem želijo rešiti ogromno jezero Markermeer, ki je zaradi človekove dejavnosti ostalo brez življa. Tega bodo vanj vrnili z izgradnjo umetnega otočja, za gradbeni material pa bodo uporabili mulj iz jezera, ki je zadušil življenje v njem. V arhipelagu, ki so ga poimenovali Marker Wadden, je doslej zraslo pet otokov in več umetnih sipin.

Nizozemska, Eindhoven.
Nizozemska zastava na letališču v Einhovnu.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Projekt oživljanja jezera, vreden več kot 60 milijonov evrov, vodi nevladna okoljska organizacija Natuurmonumenten v sodelovanju z nizozemsko vlado, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Območje, ki ga bodo tako uredili, se bo ob dokončanju projekta razprostiralo na kar 100 kvadratnih kilometrih površin.

Markermeer je eno od največjih sladkovodnih jezer v Evropi. Leži v osrednjem delu Nizozemske, severno od Amsterdama in se razteza na 700 kvadratnih kilometrih. Je hkrati tudi eno najplitkejših jezer, saj je globoko le od tri do pet metrov. Nekoč je bilo polno rib in drugega življa, ki pa je zaradi človekovih posegov skoraj izginil.

Območje, kjer je danes Markermeer, je bilo nekdaj južni del večjega jezera Zuiderzee. Nato pa so ga Nizozemci v okviru prizadevanj, da bi čim več zemlje iztrgali morju, zajezili z velikanskim nasipom, dokončanim leta 1976. Tam so namreč nameravali zgraditi polder, a projekta niso nikoli dokončali.

Material z nasipa je voda v minulih desetletjih počasi odplavljala v jezero. Na dnu so se nabirale debele plasti mulja, voda je postajala vse bolj motna in neprimerna za življenje. Iz nje so zato izginili ribe, mehkužci in rastline, s tem pa tudi ptice, saj niso več imele hrane.

S projektom, ki vključuje izgradnjo umetnega otočja, pa tudi sipin in mokrišč, bodo ubili dve muhi na en mah. Za gradnjo otokov namreč uporabljajo mulj iz jezera in ga tako odstranjujejo iz vode, ta pa bo posledično globlja in čistejša. Na otokih bodo zrasle rastline, ki bodo nudile hrano in zavetje za živali. Te pa se bodo posledično lahko vrnile na jezero.

Pri vračanju življenja na Markermeer je nevladnikom na pomoč priskočila tudi nizozemska vlada. "Počutimo se delno odgovorne, saj smo zgradili nasip, ki je zadušil jezero," je decembra lani za New York Times dejal Ben Viveen, ki v imenu vlade nadzoruje projekt. "Želimo doseči ozdravitev jezera, vanj vrniti ribe in ptice ter izboljšati kakovost vode," je dodal.

Načrt za zdaj deluje v skladu z načrti, so sporočili iz organizacije Natuurmonumenten. Opazili so občutno povečanje količine zooplanktona v plitvi vodi, s čimer se je zmanjšala motnost vode, to pomeni naraščanje števila rib in ptic. "Opažamo spektakularne spremembe: na tisoče novih ptic, čistejšo vodo, ogromne količine žuželk," so dodali.

Kot so se pohvalili, je lani umetne otoke za počitek na poti izbralo 30.000 lastovic, opazili so tudi divje gosi, čigre, močvirnike in čaplje. Vse več je tudi rastlinskih vrst; skupaj so jih našteli kar 127, večina pa se je zasejala po naravni poti, saj jih je na otoke prinesel veter, dodaja AFP.

Na štiri otoke je dostop prepovedan, saj so namenjeni izključno flori in favni, petega pa so septembra lani odprli za javnost. Tako je možen tudi turistični obisk Marker Waddna, kamor petkrat na teden vozi trajekt. Uredili so opazovalnice ptic, pešpoti, lesene mostičke in plažo, na otoku pa pričakujejo predvsem ljubitelje narave in rekreacije.

Več na https://rewildingeurope.com/rew-project/marker-wadden-restoration-project/