znanost 14.2.2019 16:16

Epigenetika odpira možnosti razvoja zdravljenja danes neozdravljivih bolezni

Ljubljana, 14. februarja - Na Kemijskem inštitutu so danes pripravili razpravo o epigenetiki oziroma spremembah, ki sicer ne spremenijo same genetske osnove, vendar odločajo, ali se bo nek gen aktiviral ali ne. Področje odpira vrsto možnosti za preučevanje in morebiti v prihodnosti tudi zdravljenje bolezni, ki so danes neozdravljive, so zapisali na inštitutu.

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza Kemijskega inštituta z naslovom Kako nas zaznamujejo naši geni?
Akademik Robert Zorec, filozof in sociolog Igor Pribac, genetičarka Luca Lovrečić in endokrinolog Gregor Majdič.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza Kemijskega inštituta z naslovom Kako nas zaznamujejo naši geni?
Akademik Robert Zorec, filozof in sociolog Igor Pribac, genetičarka Luca Lovrečić in endokrinolog Gregor Majdič.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza Kemijskega inštituta z naslovom Kako nas zaznamujejo naši geni?
Akademik Robert Zorec.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza Kemijskega inštituta z naslovom Kako nas zaznamujejo naši geni?
Endokrinolog Gregor Majdič.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza Kemijskega inštituta z naslovom Kako nas zaznamujejo naši geni?
Genetičarka Luca Lovrečić.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza Kemijskega inštituta z naslovom Kako nas zaznamujejo naši geni?
Filozof in sociolog Igor Pribac.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza Kemijskega inštituta z naslovom Kako nas zaznamujejo naši geni?
Akademik Robert Zorec, filozof in sociolog Igor Pribac, genetičarka Luca Lovrečić in endokrinolog Gregor Majdič.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza Kemijskega inštituta z naslovom Kako nas zaznamujejo naši geni?
Akademik Robert Zorec, filozof in sociolog Igor Pribac, genetičarka Luca Lovrečić in endokrinolog Gregor Majdič.
Foto: Bor Slana/STA

Epigenetika je področje molekularne biologije, ki ga znanstveniki intenzivneje raziskujejo nekaj več kot dve desetletji in je v zadnjem času doživelo izjemen razvoj. Po besedah akademika Roberta Zorca je namreč raziskovanje področja delno povezano z razvojem tehnologije, "ki je vselej določal, kaj se bo raziskovalo".

Epigenetika je proučevanje kemijskih sprememb, ki se dogajajo v molekuli DNK ali na beljakovinah, s katerimi je DNK obložena, hkrati pa ne vključujejo sprememb v sami genetski osnovi.

Te spremembe lahko pod vplivom dejavnikov, kot so stres, slaba prehrana ali nezdrave razvade, neugodno vplivajo na posameznikovo zdravje in domnevno tudi na zdravje njegovih potomcev, so zapisali na Kemijskem inštitutu.

Kot je pojasnila genetičarka Luca Lovrečić, se je ta mehanizem po eni od teorij razvil, da bi se živali, ki se hitreje razmnožujejo in imajo krajšo življenjsko dobo, hitreje prilagodile na okolje.

To sicer za človeka, pri katerem nosečnost traja devet mesecev, ne velja, vendar pa obstaja domneva, da so lahko te spremembe dedne in imajo evolucijski vpliv. A epigenetski mehanizmi so reverzibilni in njihovo razumevanje ponuja možnost, da bi lahko v prihodnosti zdravili bolezni, ki so danes neozdravljive, so še zapisali na inštitutu.

Endokrinolog Gregor Majdič je povedal, da pred raziskovalci ostaja še veliko vprašanj, saj je epigenetski mehanizem zelo zapleten. Kot je ponazoril, vemo, da je genom v vsaki človeški celici, kar pomeni, da so genske raziskave precej lažje, saj ga lahko izločijo iz kateregakoli tkiva.

"Pri epigenskem zapisu pa to ni tako. Epigenski zapis je lahko specfičen za vsako tkivo ... tako so pri tem tudi čisto tehnični izzivi," je poudaril.

Področje zato odpira še ogromno možnosti za raziskave, pri čemer pa je filozof in sociolog Igor Pribac opozoril na pomen etike in morale. Kot je dejal, je epigenetika v tej luči dobrodošlo področje, saj "smo danes v primežu ideje, da je gen vsemogočen".

Iz tega nekateri delajo ideologijo, ki jo je mogoče poimenovati genski determinizem, čigar najhujša oblika je rasizem. "V tej luči je epigenetika raziskovanje, ki to ideologijo izpodbija oziroma jo mehča," je dodal.