novica znanost 19.2.2019 10:13

Začel se je postopek izbire mest za evropske superračunalnike

Bruselj, 19. februarja - Evropsko skupno podjetje za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC je objavilo prva razpisa za prijavo interesa za izbor mest, ki bodo do konca leta 2020 začela gostiti prve superračunalnike. EuroHPC je bil namreč lani ustanovljen z namenom, da bi EU do konca leta 2020 razvila superračunalniško strukturo svetovnega kova.

En razpis se nanaša na gostitev superračunalnikov na ravni peta, drugi pa na superračunalnike pred ravnijo eksa. EuroHPC namerava nabaviti vsaj dva superračunalnika iz vsake kategorije, so sporočili iz Evropske komisije.

Gostitelj je lahko obstoječi nacionalni strokovni center za visokozmogljivostno računalništvo v državi članici, ki sodeluje v skupnem podjetju. V projektu sodeluje tudi Slovenija.

Superračunalniki so potrebni za obdelavo čedalje večjih količin podatkov ter prinašajo koristi družbi na številnih področjih, od zdravstvenega varstva in energije iz obnovljivih virov do varnosti avtomobilov in kibernetske varnosti.

Evropsko superračunalništvo bo podpiralo razvoj aplikacij na številnih področjih, od personalizirane medicine, bioinženiringa, napovedovanja vremena, boja proti podnebnim spremembam, odkrivanja novih materialov in zdravil do izkoriščanja nafte in plina, oblikovanja novih letal in avtomobilov ter pametnih mest.

Poleg tega namerava skupno podjetje do leta 2022 oziroma 2023 nabaviti superračunalnike na ravni eksa, pri čemer bi vsaj eden temeljil na evropski tehnologiji visokozmogljivega računalništva.

Ta prizadevanja so po pojasnilih Bruslja ključnega pomena za konkurenčnost EU in neodvisnost v podatkovnem gospodarstvu. Evropski znanstveniki in industrija danes svoje podatke vedno pogosteje obdelujejo zunaj EU, saj je čas izračuna, ki je na voljo znotraj EU, za njihove potrebe predolg. Zaradi te nezadostne neodvisnosti so ogroženi zasebnost, varstvo podatkov, poslovne skrivnosti in lastništvo podatkov, zlasti za občutljive aplikacije.

Visokozmogljivo računalništvo je prav tako bistvenega pomena za nacionalno varnost in obrambo, na primer pri razvoju zapletenih tehnologij šifriranja, spremljanju kibernetskih napadov in odzivih nanje, uporabi učinkovite forenzike ali pri jedrskih simulacijah.