znanost 3.3.2019 8:59

3. marec - svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst

Ljubljana, 3. marca - Življenju v vodi, pomenu in vrednosti prostoživečih morskih živalskih in rastlinskih vrst za vsakdanje življenje, je danes namenjena posebna pozornost. Obeležujemo namreč svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki je letos posvečen življenju v vodi in se osredotoča na morske vrste.

Vršič.
Prelaz Vršič.
Foto: Tinkara Zupan/STA
Arhiv STA

Oceani in morja predstavljajo dve tretjini površine Zemlje, zaradi njihove globine pa celo več kot 99 odstotkov habitata, v katerem je možno življenje na Zemlji. V svetovnih oceanih je prepoznanih več kot 240.000 vrst, a je dejansko število veliko večje, saj je vsako leto odkritih vsaj 2000 novih vrst, so ob tem zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.

Tržna vrednost morskih in obalnih virov se na svetovni ravni ocenjuje na 3000 milijard dolarjev, kar je približno pet odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Od morske in obalne biotske raznovrstnosti je odvisno preživetje treh milijard ljudi po svetu.

Oceani uravnavajo podnebje, proizvajajo polovico kisika, ki ga dihamo, ter absorbirajo 30 odstotkov ogljikovega dioksida in 90 odstotkov toplote, sproščene v ozračje kot posledica podnebnih sprememb.

"Kljub temu ali ravno zato, ker se zdijo oceanski in morski živi viri neomejeni, je njihova sposobnost vzdrževanja človeštva in prispevanja k trajnostnemu razvoju hudo prizadeta zaradi nereguliranih ali slabo upravljanih človekovih dejavnosti, vključno z nereguliranim ribolovom, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami," so poudarili na ministrstvu.

Človekove dejavnosti so danes že močno posegle v bogato življenje pod morsko gladino ter ogrožajo posamezne vrste in njihove habitate. Kar 40 odstotkov oceanov je ogroženih predvsem zaradi prekomernega izkoriščanja morskih vrst, posredno pa tudi zaradi onesnaževanja, izgube obalnih habitatov in posledic podnebnih sprememb.

"S tem pa je marsikje ogroženo preživetje ljudi, zlasti obalnih prebivalcev, ki so odvisni od številnih ekosistemskih storitev morij. Ne smemo pa zanemariti tudi biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev sladkovodnih ekosistemov, kot so jezera, reke in rečne delte," so izpostavili.

Kot so še navedli na ministrstvu, se vsako leto v morja zavrže od pet do 12 milijonov ton plastike, ki ogroža ves morski živelj, od zooplanktona do kitov. Mikroplastika pa skozi prehrambno verigo konča v človeški prehrani.