Okoljska škoda odgovorna za četrtino smrti na svetu

Poročilo Globalni okoljski pregled (GEO), ki ga je 250 znanstvenikov iz 70 držav pripravljajo šest let, izpostavlja, da so izpusti smrtonosnega smoga, kemikalije, ki onesnažujejo pitno vodo, in vse hitrejše uničevanje ekosistemov, ključnih za preživetje več milijard ljudi, gonilo svetovne epidemije, ki zavira globalno ekonomijo.

Poročilo poudarja, da je prepad med bogatimi in revnimi državami vse globlji, in opozarja, da podivjana prevelika potrošnja, onesnaženje in zavržki hrane v razvitem svetu vodijo v lakoto, revščino in bolezni v drugih delih sveta, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem ko se svet vse bolj zaveda in strinja, da podnebne spremembe predstavljajo tveganje za prihodnost človeštva, so učinki onesnaženja, krčenja gozdov in mehanizirane prehranske verige manj razumljeni. Poročilo GEO zato izpostavlja niz nevarnosti, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za zdravje. V poročilu so, opirajoč se na več sto virov podatkov, izračunali okoljski vpliv na več kot 100 bolezni.

Glede na ugotovitve znanstvenikov slabo okoljsko stanje "zakrivi okoli 25 odstotkov globalnih bolezni in smrti", kar je samo v letu 2015 pomenilo okoli devet milijonov ljudi. Zaradi onesnaženja zraka letno umre med šest in sedem milijonov ljudi.

Vsako leto 1,4 milijona ljudi umre zaradi bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, ko sta diareja in okužba s paraziti, ker nimajo dostopa do čiste pitne vode oz. ustreznih sanitarij. Območja, na katerih živi 3,2 milijarde ljudi, pa so zaradi intenzivnega kmetijstva in krčenja gozdov degradirana.

Kemikalije, ki se iztekajo v morje, bi lahko imele neželene učinke na zdravje več generacij. Zaradi nenadzorovane rabe antibiotikov v proizvodnji hrane pa bodo, glede na to, kako je naravnan svet, do sredine stoletja na zdravila odporne superbakterije postale eden izmed največjih razlogov prezgodnjih smrt.

Besedilo, ki so ga poleg poročila znanstveniki predložili političnim odločevalcem, izpostavlja, da je za ustavitev in preobrat sedanjih razmer potrebno nujno ukrepanje s hitrostjo, kakršni se nismo bili priča.

"Zdrav planet ni le podpora globalnemu BDP, temveč tudi življenju najrevnejših, ki so odvisni od čistega zraka in čiste vode," je za AFP izpostavil sopredsedujoči GEO Joyeeta Gupta. Kot je dodal, nezdrav sistem, če pogledamo z druge strani, povzroča ogromno škodo za človeška življenja. Poročilo zaradi tega poziva h "koreniti razstrupitvi človekovega obnašanja", hkrati pa dodaja, da stanje ni nepopravljivo.

Kot navaja, bi lahko na primer zmanjšali zavržke hrane, ki so odgovorni za devet odstotkov globalni izpustov toplogrednih plinov. Svet trenutno zavrže tretjino vse proizvedene hrane. V bogatejših državah se zavrže kar 56 odstotkov hrane.

"Vsi opozarjajo, da bomo morali do leta 2050 prehraniti 10 milijard ljudi, a to ne pomeni, da moramo podvojiti proizvodnjo hrane," je izpostavil Gupta. "Če zmanjšamo odpadke in morda proizvedemo manj mesa, bi lahko ta problem zmanjšali takoj," je še poudaril, a priznal, da bi bile za to potrebne spremembe našega življenjskega sloga.

Poročilo GEO so predstavili na podnebni konferenci v Nairobiju in bo po pričakovanjih še prispevalo k razpravam o tem, kdo je najbolj odgovoren za škodo, ki jo je Zemlja že utrpela.

Viri blizu pogajanjem so razkrili, da so nekatere države v razvoju ob podpori ZDA že zagrozile, da poročila GEO "ne bodo pozdravile", kar je proceduralna, a vendarle pomembna ovira v prizadevanjih, da bi vse države dosegle soglasje, da je zmanjšanje odpadkov, prekomerne potrošnje in onesnaženja nujno, navaja AFP.