STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Biofarmacija tudi v smeri celičnih in genskih terapij

Ljubljana, 14. marca - Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport danes poteka konferenca o trendih v biofarmaciji, ki naj bi se po besedah Matjaža Peterke, vodje projekta Biopharm.si, v prihodnjih letih premikali proti celičnim in genskim terapijam. O tem in drugih trendih ter stanju v biofarmaciji so spregovorili tudi v uvodnem razgovoru.

O trendih so se pogovarjali Peterka, direktor globalnega tehničnega razvoja biofarmacevtike v Novartisu Uroš Urleb in glavni znanstvenik v ajdovskem podjetju Bia Separations Pete Gagnon.

Gagnon je poudaril, da je težko napovedovati, kaj natančno se bo zgodilo v bližnji prihodnosti, vsekakor pa obstaja trend premika proti celičnim in genskim terapijam. "Do trenda prihaja tudi zato, ker omogočajo delovanje proti boleznim, ki jih monoklonske terapije ne omogočajo ... Na dolgi rok bo verjetno obstajala uravnotežena uporaba vseh teh tehnologij," je dodal.

Spregovorili so tudi o spremembah, ki jih v proizvodnjo prinaša digitalizacija oziroma avtomatizacija, pri čemer je Gagnon dejal, da je bila biofarmacija v preteklem desetletju usmerjena v boljšo analitiko in podobne sisteme, ki so pripomogli k razvoju, na dolgi rok pa je treba razmisliti tudi o pametni kemiji.

"Vse to potrebujemo, moramo pa nadaljevati z razvojem tega, kar sam poimenujem pametna kemija. Avtomatizacija in učinkovitost sta vsekakor dobri zadevi, vendar pa avtomatizacija in povečanje učinkovitosti pri zastarelih kemijskih procesih ne bosta prinesli tega, kar bi si želeli."

Ob tem morata po njegovem mnenju Evropa in ZDA izkoristiti obstoječo infrastrukturo, da bi še naprej razvijali industrijo. Seveda so tu tudi azijske države, kot so Kitajska, Japonska in Južna Koreja, ki ogromno vlagajo v napredek.

"Kitajska ima na voljo ogromno podpore, vendar pa nima infrastrukture, kot jo imata Evropa ali ZDA," je poudaril Gagnon. "Evropa mora izkoristiti obstoječo infrastrukturo kot podlago za hitrejšo rast," je dodal.

"Moramo se premikati v smeri, kjer imamo konkurenčno prednost. Treba je najti povezavo med temeljno znanostjo in aplikacijami," pa je dejal Urleb in dodal, da takšna sodelovanja seveda že obstajajo, tudi v Sloveniji.

Generalni direktor direktorata za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh pa je današnji dogodek pozdravil kot dokaz, da instrumenti, ki jih ministrstvo razvija za razvoj sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalno sfero, delujejo.

"Tudi v prihodnje si želimo podpirati uspešne zgodbe, želimo si, da bi lahko tudi v naslednji finančni perspektivi oblikovali instrumente, da bi lahko podpirali in razvijali tiste zgodbe, ki povezujejo in prinašajo dodano vrednost za vse vključene," je še dodal v uvodnem nagovoru.

Po pojasnilih organizatorjev dogodka svetovni trg biofarmacije beleži 15-odstotno letno rast, ki ji sledijo tudi slovenska visokotehnološka podjetja z velikim potencialom na tem področju.