Robotika bo kljub distopičnim napovedim med bolj propulzivnimi panogami tega stoletja

Tehnični vidik je predstavil direktor IJS Jadran Lenarčič, eden prvih slovenskih strokovnjakov za robotiko, ki je poudaril, da je v 40 letih, kolikor se ukvarja z robotiko, opazil ponavljajoč se trend družbenega zanimanja za robotiko.

"V 80. letih sem bil pravzaprav tedensko gost na televiziji in govoril o tem, čemu služijo roboti, zakaj so boljši od drugih strojev (...) Skoraj 40 let pozneje govorimo o istih stvareh, ponovno se je pojavilo veliko družbeno zanimanje za robotiko," je dejal.

Vendarle pa bo resen preboj oziroma napredek, vsaj na področju humanoidnih robotov, dosežen šele, "ko se zanje ne bomo več zmenili". "Tehnološko gledano robotika ne bo prodrla, dokler ne bomo naredili popolnoma novega koncepta (...) Še zmeraj so roboti navadno orodje, ki pa ga ljudje poosebljamo in iz tega delamo velike zgodbe."

"Bistveno večja tehnološka revolucija se je z vidika družbe zgodila v zadnjih 10 letih," je dejal Lenarčič in dodal, da bodo v prihodnosti uspešni tisti, ki bodo govorili štiri jezike: materinščino, angleščino, računalniški jezik in jezik ustvarjalnosti.

Tudi Igor Pribac s filozofske fakultete se je osredotočil na prihodnost in na pomen etike v odnosu do robotike. "Družba, v kateri bodo roboti soobstajali z ljudmi in se učili prilagajati ljudem, bo nekako uspešna le, če bo kot družba sposobna sprejeti robote medse (...) To je nekaj, kar mora prežeti celotno družbo."

Kljub temu, da pri humanoidnih robotih z inženirskega vidika ni bilo ogromnega napredka, pa se je zgodil precejšen preboj v industrijski robotiki, se je nekoliko v preteklost še obrnil Lenarčič - "podrle so se ograje robotov, ki dejansko začenjajo sodelovati z ljudmi".

Na industrijsko robotiko se je osredotočil tudi ekonomist Janez Prašnikar, ki je ob podatku, da je Slovenija nad evropskim in svetovnim povprečjem po številu robotov na 10.000 proizvodnih delovnih mest, pojasnil, da je robotizacija doživela eksponentno rast po letu 2011.

Po njegovih besedah je število robotov v Sloveniji od leta 2010 do leta 2017 naraslo od okoli 200 na 1200: "Zelo ilustrativno je to, da so bila to leta po krizi (...) Kot ekonomisti ocenjujemo, da so bile to postopne spremembe."

Vendar je Prašnikar poudaril, da mora Slovenija narediti še ogromno na področju pametnih tovarn, saj "bomo sicer ostali čisto na robu".

"Če vzamemo distribucijo podjetij, vseh 100.000, ki so aktivna, se prikaže ozka Gaussova krivulja. Le zelo majhen delež podjetij, ki so primerljive s tem, kar se dogaja v svetu. Večina je v povprečju. Če hočemo premakniti krivuljo, je to področje v tem trenutku ključnega pomena," je dejal.