Projekt ENRAS namenjen usposabljanju intervencijskih ekip v primeru jedrske ali radiološke nesreče

Cilj projekta je zasnova in izvedba novega skupnega sistema usposabljanja intervencijskih enot, podpis dogovora o vzpostavitvi nove čezmejne strukture za spodbujanje sodelovanja med državama na področju zagotavljanja varnosti in izdelava smernic za trajno vzdrževanje usposobljenosti intervencijskih delavcev in oblikovanje priporočila za opremljanje intervencijskih enot.

Po mnenju Zvoneta Čadeža, ki je odgovoren za problematiko jedrskih, radioloških, kemijskih in bioloških nesreč na upravi za zaščito in reševanje, so slovenski državljani lahko mirni, saj so intervencijske službe v primeru radioloških in jedrskih nesreč pri nas že na visokem nivoju, tako strokovno in organizacijsko, kot tudi glede opremljenosti. Pojasnil je, da so gasilci seznanjeni s problematiko in je vključena v usposabljanje. "S projektom ENRAS bomo samo nadgradili najnovejša znanja, ga dvignili na višji nivo in se skupaj s hrvaškimi kolegi poenotili v primeru prave nesreče," je še dejal Čadež.

"Največji problem hrvaških gasilcev v primeru radiološke nesreče je pomanjkljiva oprema in nezadostna rutina gasilcev v postopkih v primeru radioloških nesreč," je poudaril Branko Petrinec z Inštituta za medicinske raziskave iz Zagreba. Po njegovih besedah je Hrvaška med drugim pristopila h projektu, ker sevanje ne pozna meja in da bi v primeru večje nesreče na slovenski strani, posredovati tudi hrvaški gasilci.

Usposabljanje intervencijskih enot se bo odvijalo od aprila 2019 do septembra 2020 v dveh fazah. V prvi bo potekalo teoretično in praktično usposabljanje posameznih intervencijskih enot tam, kjer so nameščene. V okviru druge faze bodo kot nov pristop izvedli skupna usposabljanja intervencijskih delavcev z obeh strani meje. Takšen pristop bo prvič čezmejno združil kapacitete, izkušnje in znanje za varno posredovanje v primeru jedrske ali radiološke nesreče.

V usposabljanje bo vključenih več kot 60 intervencijskih enot v programskem območju čezmejnega sodelovanja, ki bodo povezane v enoten sistem praktičnega usposabljanja za primer tovrstnih nesreč. Skupno bodo usposobili več kot 700 intervencijskih delavcev.

Matjaž Klarič iz Gasilske zveze Slovenije je povedal, da so slovenski gasilci že zelo dobro usposobljeni in da znanje ves čas nadgrajujejo s specialnimi znanji. Poudaril je, da se bodo začeli specialistično ukvarjati z radioaktivnim sevanjem, kjer bodo bolj podrobno obdelali to področje in ga preizkusili tudi v praksi.

Po Klaričevih besedah imajo gasilci v primeru intervencije z nevarno snovjo tako imenovan pirs postopek, kar v praksi pomeni, da se mora gasilska enota, ki pride na intervencijo, pravočasno ustaviti, ugotoviti za kakšno snov gre in določiti cone nevarnosti. "Skratka, gasilci skušamo glede na nevarno snov pristopati tako, da zavarujemo naše gasilce in da preprečimo širjenje nesreče," je pojasnil Klarič.

Z radioaktivnimi nesrečami se slovenski gasilci srečajo približno enkrat na leto, s tem da običajno pri teh nesrečah nikoli ne pride do sevanja, ki bi ogrožalo gasilce ali okolico. "Gre za nesreče, v katerih je vir sevanja samo prisoten, škode pa ni povzročil. "Ker je vir sevanja udeležen, ga gasilci obravnavajo kot nesrečo z radioaktivno snovjo," je pojasnil Klarič.

Dvoletni projekt ENRAS je v prvi fazi vreden okrog 500.000 evrov, od tega je 85 odstotkov denarja iz evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa so prispevali udeleženci v projektu. V nadaljevanju projekta bodo potrebna dodatna sredstva, saj želijo partnerji projekt nadaljevati in ohranjati stopnjo usposobljenosti.

Partnerji v projektu so Institut Jožef Stefan in Inštitut za medicinske raziskave iz Zagreba, ki sta pristojna za usposabljanje, Gasilska zveza Slovenije in Hrvaška gasilska skupnost kot krovni organizaciji gasilskih intervencijskih enot, poleg tega pa še Uprava RS za zaščito in reševanje ter pristojni ustanovi za jedrsko in radiološko varnost, Uprava RS za jedrsko varnost ter uprava za civilno zaščito pri hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve. V strukturo bodo po potrebi vključili tudi druge državne organe, pristojne za področje intervencij v primeru tovrstnih nesreč, ki bodo zagotavljali strateški značaj projekta in odigrali bistveno vlogo pri prenosu dobrih praks in njihovem oblikovanju v zakonodajah obeh držav.

Kratica ENRAS pomeni Ensuring Radiation Safety oz. zagotavljanje varnosti pred radioaktivnim sevanjem. Gre za prvi tak primer čezmejnega sodelovanja na področju zagotavljanja varnosti intervencijskih enot pri posredovanju v primeru jedrske ali radiološke nesreče, ki poteka v okviru programa Interreg V-A Slovenija - Hrvaška.