Geološki zavod Slovenije podelil priznanja za dosežke s področja geologije

Kot je uvodoma dejal direktor Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS) Miloš Bavec, doma in po svetu postaja vse pomembnejše vprašanje dolgoročne in trajnostne oskrbe z naravnimi viri, zato je vse več oči uprtih v strokovnjake in raziskovalce s področja geoznanosti, ki zopet pridobiva na veljavi.

Prihodnost bo po mnenju Bavca poleg zavednega ravnanja z atmosfero odvisna tudi od trajnostnega ravnanja z geosfero. Zato brez poznavanja geologije danes ne gre, je izpostavil.

V nadaljevanju dogodka so podelili priznanja za pomembne znanstveno-raziskovalne dosežke na področju geologije, ki jih GeoZS podeljuje vsaki dve leti že vse od leta 2001. Priznanja dodeljuje upravni odbor in Znanstveni svet GeoZS na podlagi predloga komisije za podelitev priznanj in častnih naslovov GeoZS za znanstveno-raziskovalne in razvojne dosežke na področju geologije, ki jo sestavljajo Nina Mali, Špela Goričan in Robert Šajn.

Priznanje častni član Geološkega zavoda Slovenije za pomembne uspehe na področju geoloških raziskav in za uveljavitev GeoZS doma in v svetu je prejel Ljubo Žlebnik. Kot so zapisali v obrazložitvi, Žlebnika "nedvomno uvrščamo med pionirje slovenske hidrogeologije". "Njegovo delo je odprlo široko področje raziskav, ki danes predstavljajo osnovo za gospodarjenje in upravljanje s podzemno vodo v Republiki Sloveniji."

Častno listino GeoZS za zasluge pri razvijanju sodelovanja z zavodom in za pomembne prispevke pri uveljavljanju družbenega pomena raziskovalne dejavnosti so podelili Upravi RS za zaščito in reševanje. Uprava in GeoZS namreč že vrsto let tesno sodelujeta pri izvajanju številnih razvojno-raziskovalnih nalog na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Plaketo Marka Vincenca Lipolda za vrhunske znanstveno-raziskovalne dosežke v zadnjih dveh je prejel Miloš Miler. Miler po navedbah komisije "sodi med vodilne raziskovalce geološkega področja mlajše generacije, svoje pridobljeno znanje pa je uspešno implementiral tudi v praktično uporabo v gospodarstvu". "Njegovo delo z novimi pristopi in spoznanji na področju raziskav kovin v okolju, trdnih delcev v zraku in meteoritov je močno prispevalo k razvoju geološke znanosti in uporabe rezultatov tudi izven ozkih okvirov stroke v Sloveniji."

Najvišjo slovensko nagrado za dolgoletno delo na področju geoloških znanosti - medaljo Marka Vincenca Lipolda - pa je prejel Ladislav Placer. Placer je po navedbah komisije "eden izmed slovenskih raziskovalcev, ki so temeljno prispevali h geološkemu znanju v Sloveniji in o Sloveniji". Placerjevi članki o strukturni geologiji in tektonski zgradbi Slovenije so namreč med najbolj citiranimi članki slovenskih geologov.

V okviru današnje slavnostne prireditve so predstavili tudi monografijo Tee Kolar-Jurkovšek in Bogdana Jurkovška z naslovom Konodonti Slovenije. Knjiga, v kateri so celovito in kritično predstavljene vse dosedanje konodontne raziskave v Sloveniji, predstavlja temeljno znanstveno delo s področja paleontologije in biostratigrafije na ozemlju Slovenije.

Kot je v predstavitvi monografije povedala Kolar-Jurkovškova, so konodonti izumrli strunarji, ki spominjajo na jegulje. Raziskovalci jih v biološkem smislu uvrščajo v samostojen razred izumrle skupine Conodonta. Izvor živali je bil dolgo neznan, šele odkritje celotne živali je pomenilo premik v študiju te skupine. Danes vemo, da so bili odlični plavalci, ki so naseljevali vse habitate v morskem okolju.

Konodonti so po besedah Kolar-Jurkovškove pomembne priče nekdanjega življenja, s pomočjo katerih je mogoče rekonstruirati nekdanje okolje ter klimo. "Hkrati pa ponujajo zgodbo o nekoč izjemno pomembni in razširjeni skupini ter mehanizme njihovega odziva na spremembe v okolju, ki se dogajajo še danes," je zaključila raziskovalka.