STAznanost

Na Univerzi v Mariboru o pametnih mestih in vaseh

Maribor, 9. maja - Na Univerzi v Mariboru danes gostijo konferenco na temo pametnih mest in vasi. Množična udeležba na dogodku po besedah rektorja Zdravka Kačiča kaže veliko zanimanje za ta koncept in priložnosti, ki izvirajo iz njega. Univerza, ki je ustanovila Center za pametna mesta in skupnosti, bo pri tem delovala predvsem kot povezovalec različnih deležnikov.

"Bistvo pametnih vasi in mest je prav povezovanje, s čimer lahko deležniki dosežejo več kot vsak zase," je v uvodnem nagovoru povedal rektor.

Na univerzi so letos ustanovili Center za pametna mesta in skupnosti (UM:CPMS), ki naj bi deloval kot platforma, ki povezuje raziskovalce, gospodarstvo, lokalne skupnosti in ostale deležnike, usmerjene v razvoj visokotehnoloških rešitev za kakovostnejše upravljanje mest in posledično kakovostnejše življenje ljudi v njih.

Današnji dogodek predstavlja uvodno strokovno konferenco pilotnega izvedbenega projekta Pametna mestna platforma, na katerem predstavljajo prve korake v tej smeri. Med idejami je vzpostavitev "pametne ulice" na Smetanovi ulici s pametnimi števci vode, razsvetljavo, podzemnimi zabojniki za smeti ter souporabo koles in avtomobilov, ki bi lahko delovala kot model za ostale dele mesta.

Pri tem projektu sodelujejo lokalna komunalna podjetja, kot so Mariborski vodovod, Snaga in Energija Plus, pa tudi zasebniki. "V našem podjetju smo identificirali to kot priložnost, da testiramo sisteme za samooskrbo z električno energijo. V sodelovanju z univerzo, ki razpolaga z ogromno strokovnega kadra, razvijamo nove sisteme, ki bi bili zanimivi tako za slovenski kot širši evropski prostor," je za STA povedal direktor Energije Plus Bojan Horvat.

Poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) je predstavil evropski koncept pametnih vasi, s katerim naj bi zaustavili praznjenje podeželja in selitve ljudi iz revnejših v bogatejše dele Evrope. V Evropskem parlamentu je dosegel, da bo v primeru uspešnega zaključka pogajanj s Svetom EU znotraj regionalnega sklada po novem 13,5 milijarde evrov namenjenih za to področje in 2,4 milijarde za področje pametnih vasi.

"Gre za ključen in odločen odgovor parlamenta, da je treba odgovoriti na izzive globalizacije, urbanizacije, in to v času digitalizacije," je dejal Bogovič.

Koncept pametnih mest vključuje vse ključne parametre njihovega delovanja, od nadzora in upravljanja s prometom, varnosti, logistike, trajnostnega prostorskega načrtovanja do oskrbe z vodo in energijo, poštnih storitev, ravnanja z odpadki in lokalne prehranske oskrbe.

"Pametna mesta uporabljajo sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ne le za zbiranje podatkov ampak tudi za boljše upravljanje," je pojasnil dekan fakultete za logistiko Bojan Rosi. "Viri so omejeni, zato je to nujno," je dodal.

Med drugim razmišljajo o postavitvi informacijskih tabel o zasedenosti parkirnih mest v mestu, s čimer bi zmanjšali nepotrebno kroženje vozil po mestnem jedru in posledično spodbudili več ljudi k uporabi javnega potniškega prometa, kolesarjenju ali hoji. "Ključni cilj koncepta pametnih mest in vasi je namreč izboljšanje kakovosti življenja ljudi," je dejal Rosi.