Na Kemijskem inštitutu predstavili projekt Battery 2030+
Ljubljana, 5. junija - Na Kemijskem inštitutu so predstavili novo evropsko raziskovalno pobudo Battery 2030+ za tehnologije baterij prihodnosti, katere partner je tudi inštitut. Z dogodkom so po besedah raziskovalca Roberta Dominka želeli ministrstva seznaniti z možnosti in smernicami razvoja ter za sodelovanje navdušiti raziskovalce različnih raziskovalnih institucij.
Pobuda Battery 2030+ je nova evropska raziskovalna pobuda, ki bo zbrala vodilne znanstvenike iz Evrope kot tudi industrijo, da bi skupaj naredili korak naprej v znanosti in tehnologiji baterij. Pobuda bo osnova za dolgoročen vseevropski razvoj sodobnih akumulatorjev in priložnost za znanstveno raziskovalno vključitev slovenskih raziskovalnih skupin iz akademskega in industrijskega polja.
Pobuda Battery 2030+ naj bi Evropi zagotovila konkurenčno prednost na področju baterij pred ostalimi kontinenti, predvsem Azijo in ZDA, je ob robu dogodka za STA pojasnil Dominko. Trenutno namreč po njegovih besedah obstaja bojazen, da ob prevladi Azije ne bomo imeli dostopa do najboljših baterij, s tem pa s svojimi izdelki ne bomo konkurenčni.
Dominko je prepričan, da raziskovalci imajo znanje, sposobnost in ideje, če pa bo tudi industrija v njih videla priložnost, bi lahko Evropa čez desetletje ali dve postala globalni voditelj na tem področju. Z inovativnim pristopom, z novimi materiali in novim razumevanjem in funkcionalnostjo so raziskovalci po mnenju Dominka sposobni narediti boljše baterije, kot obstajajo danes, ki jih bodo lahko nadzorovali, lažje upravljali, jim omogočili daljšo življenjsko dobo, nižjo ceno ter manjši ogljični odtis.
Prvi, pripravljalni projekt v okviru pobude Battery 2030+, ki jo koordinira švedska univerza v Uppsali, se je začel že marca letos ter bo predstavljal temelj za 10-letno evropsko raziskovalno pobudo Battery 2030+.
V okviru pripravljalnega projekta imajo po besedah Dominka na voljo eno leto za pripravo načrta nadaljnjih raziskav. Ta bo temeljil na petih stebrih oziroma področjih raziskav in razvoja, na katerih bodo potrebna skupna prizadevanja velike množice raziskovalcev.
Med temi stebri je proizvodnja in razvoj novih, okoljsko sprejemljivih materialov s pomočjo računalnikov in robotike. Pomemben steber je tudi razvoj in vgradnja senzorjev, ki bodo v vsakem trenutku sposobni dajati informacije o različnih parametrih baterije ter sporočali, ali celica potrebuje zdravljenje, pa denimo vgradnja "zdravil", ki bi omogočala "samo-zdravljenje" baterije. Vse skupaj pa mora biti po besedah Dominka okoljsko sprejemljivo in trajnostno vzdržno in primerno za reciklažo.
Današnjega dogodka so se udeležili številni predstavniki ministrstev in drugih državnih organizacij ter raziskovalci različnih raziskovalnih inštitucij. Udeležence sta med drugim nagovorila tudi Milena Černilogar Radež z ministrstva za infrastrukturo in prostor ter Tomaž Boh z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je poudaril izjemen pomen današnjega dogodka za to, da Slovenija postane aktiven oblikovalec zgodbe na področju baterij, ne le sledilec.
Andreja Umek Venturini z direktorata za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je predstavila širšo sliko vodilnih pobud v Evropi oziroma pobud FET Flagship, v katerih Evropa prepoznava ključne znanstvene in tehnološke izzive, ki zahtevajo multidisciplinarno sodelovanje in vključevanje akademske in industrijske sfere.
Trenutno so v teku tri tovrstne pobude, in sicer na področju človeških možganov, grafena ter kvantnih tehnologij, v prihodnje pa se jim bo pridružila tudi pobuda Battery 2030+. Evropska komisija ocenjuje, da je v ta področja potrebno v obdobju desetih let vložiti približno milijardo evrov.
Po besedah direktorja inštituta Gregorja Anderluha vpetost v ta mednarodni projekt dokazuje, da je inštitut dobro vpet v evropske raziskovalne tokove ter da so njihove znanstveno raziskovalne aktivnosti na področju baterij zelo dobro razvite. Projekt po njegovem mnenju predstavlja priložnost ne le za inštitut, temveč za celo Slovenijo, tako za raziskave in razvoj kot tudi proizvajalce baterij in druge deležnike.
Sodelovanje Slovenije pri tako pomembnem projektu si lahko po besedah Dominka štejemo v veliko čast. Na dolgi rok pa bi sodelovanje v projektu lahko pomenilo, da imamo v Sloveniji izobražen kader, ki bo sposoben prevzeti vodilna mesta v podjetjih, ki bodo baterije uporabila v svojih izdelkih. Želja pa je tudi, da bi vsaj na določenem nišnem segmentu imeli proizvodnjo baterij v Sloveniji in bili pomemben deležnik v svetovnem merilu.