STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Prvi pristanek človeka na Luni - slovenski pogled

Ljubljana, 26. junija - V Tehniškem muzeju Slovenije so minuli teden odprli razstavo Človek na Luni, posvečeno 50. obletnici pomembnega mejnika v zgodovini človeštva - prvega pristanka človeka na Luni. Razstava med drugim na ogled postavlja prispevke in dosežke slovenskih posameznikov, spomine ljudi in poročanja takratnih medijev.

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Astronavt Buzz Aldrin ob ameriški zastavi na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Astrofizičarka ter profesorica na Centru za optične raziskave v mehiškem Leonu Marija Strojnik-Scholl.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Astrofizičarka ter profesorica na Centru za optične raziskave v mehiškem Leonu Marija Strojnik-Scholl.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Kot je v uvodnem nagovoru ob odprtju razstave povedala soavtorica razstave Irena Marušič iz Tehniškega muzeja Slovenije, razstava predstavlja "slovenski pogled na ta dogodek vseh dogodkov".

V muzeju namreč po besedah Marušičeve žal ne hranijo predmetov, ki so neposredno povezani s pristankom človeka na Luni, zato bo občasna razstava izpostavila, kako so dogodek spremljali v našem prostoru, kakšen odmev je imel v takratnih medijih in kakšen vpliv je imel na razvoj znanosti in tehnike.

Razstava se dotika tudi prispevka slovenskih strokovnjakov k raziskovanju vesolja. Razstavo namreč začenjajo s poglavjem vizije in sanje, kjer so izpostavili slovenskega pionirja prve generacije vesoljskih teoretikov Hermana Potočnika Noordunga, ki je s svojo knjigo Problem vožnje po vesolju bistveno vplival na razvoj vesoljske tehnologije. Poleg tega pa je razstava zazrta tudi v prihodnost z vprašanjem, ali je Lunarna vas samo utopija ali kaj več?

Tehniški muzej Slovenije je po besedah direktorice muzeja Natalije Polenec edina slovenska institucija, ki se je resno lotila tematike tega dogodka, spomina nanj ter vprašanja, kaj je ta dogodek prinesel ter zakaj danes še nimamo vasi na Luni.

V muzeju bodo 50. obletnico pristanka odprave Apollo 11 obeležili še z vrsto dogodkov, od doživetij in dogodkov za otroke do osrednjega praznovanja 21. julija.

Odziv slovenskih medijev na epohalni dogodek

Razstavo v Tehniškem muzeju Slovenije pripravljajo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in drugimi strokovnjaki. Po besedah kustosinje Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter soavtorice razstave Irene Ribič so jih pri postavljanju razstave zanimali predvsem odzivi slovenskih medijev na ta velik uspeh.

Kot prikazuje razstava, so bili slovenski mediji - od časopisov, revij, radia in televizije - polni vsebin na temo tega pomembnega dogodka. Časopisna hiša Delo je izdala posebno revijo Prvi človek na Luni - nova celina Zemljanov, v kateri so zbrali članke iz vseh takratnih najpomembnejših časopisov. V člankih so med drugim poročali o samem potovanju na Luno, o sestavi plovila, o astronavtih ter njihovem jedilniku, pa tudi o možnostih prenosa bakterij z Lune ter postopku vzpostavljanja karantene.

V tistem času naj bi imelo v Sloveniji televizijske sprejemnike že okoli 150.000 gospodinjstev, zaradi česar je imel dogodek velik odmev. Zaradi specifične politične situacije v tedanji Jugoslaviji pa je bilo poročanje o pristanku na Luni v medijih precej uravnoteženo, je povedala Marušičeva.

Slovenska televizija je dogodek predvajala živo, vendar se posnetek po besedah Marušičeve ni ohranil. Za namen razstave pa so v muzeju uspeli pridobiti več kot dve uri dolg radijski posnetek, na katerem Vlado Ribarič in Boris Bergant v živo komentirata dogodek. Dele posnetka je mogoče slišati tudi na razstavi.

Spomini na dogodek in pogled v prihodnost

Del razstave je namenjen spominom na ta dogodek, pri čemer so izpostavili nekaj ikoničnih fotografij, svoje spomine na ta dogodek pa so v obliki zapisa prispevali tudi dva astronavta slovenskih korenin, Sunita L. Williams in Ronald Sega, ter Marija Strojnik-Scholl, optična fizičarka, ki se je ukvarjala z vesoljskimi tehnologijami, zdaj pa je iskalka planetov izven našega osončja.

Kot je izpostavila Marušičeva, pa na razstavi niso pozabili niti na prihodnost. "Tudi danes potekajo odprave, trenutno sta aktivni dve ameriški in ena kitajska, ki se ukvarjajo z izzivom, kako bi človek lahko za nekaj časa ali permanentno bival na Luni, kar se danes sliši kot fantazija. Pogledali smo tudi, kaj danes počnejo na Zemlji za projekte na Luni ter kako bi z Lune lahko v prihodnje prišli tudi na Mars ali še dlje."

Spomini slovenske astrofizičarke Marije Strojnik-Scholl

Po odprtju razstave se je zbranim pridružila tudi astrofizičarka Marija Strojnik-Scholl, profesorica na Centru za optične raziskave v Leonu v Mehiki, ki se tega majhnega koraka za človeka, a velikega skoka za človeštvo zelo dobro spominja.

Kot je ob robu dogodka povedala za STA, je pristanek na Luni spremljala prek televizije v času poletnih počitnic, po zaključeni gimnaziji in pred začetkom študija na oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Povedala je, da je bil zanjo ta dogodek "nekaj izrednega, saj je Ameriki uspelo povedati vsej Zemlji, da je to uspeh človeštva, ne le ameriškega naroda". "Čutila sem, da smo del tega uspeha, Ameriki je uspelo to deliti s človeštvom, kar je bila širokogrudna stvar," je povedala astrofizičarka.

Prva odprava s človeško posadko na Luni

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. Na misijo so poleteli 16. julija 1969 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi, posadko pa sta poleg Neila Armstronga sestavljala še Edwin Aldrin in Michael Collins.

Štiri dni pozneje sta Armstrong in Aldrin z lunarnim modulom pristala na Luni na območju Morja tišine. Prvi je na Lunino površje stopil Armstrong in izrekel slavne besede o človeku in človeštvu. Astronavta sta nato na Luninem površju izobesila ameriško zastavo, opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje in prah. Na Zemljo se je misija vrnila 24. julija, njeni člani pa so bili sprejeti kot junaki.