STAznanost
Humanistika in družboslovje

Postgravitacijski umetniki vse bliže izstrelitvi testnega umetniškega satelita

Ljubljana, 23. julija - Postgravitacijski umetniki Dunja Zupančič, Miha Turšič in Dragan Živadinov so uspešno izvedli priprave na gledališki informans BIO::kozmizem. Ta predstavlja zadnjo razvojno stopnjo pred namestitvijo testnega umetniškega satelita s podatki igralca Marka Mlačnika na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje in nato izstrelitvijo v orbito.

Živadinov je na novinarski konferenci povedal, bodo testni umetniški satelit UMBOT::MM v orbito poslali predvidoma septembra prihodnje leto, najkasneje pa v letu 2021. UMBOT::MM je neposredno povezan z njegovo 50-letno gledališko predstavo NOORDUNG::1995-2045.

Med 11. in 17. julijem so slovenski postgravitacijski umetniki v ruskem kozmonavtskem središču Jurija Gagarina v Zvezdnem mestu pripravljali informans BIO::kozmizem, 15. in 16. julija pa so v laboratoriju za trening vesoljskega sprehoda na Mednarodni vesoljski postaji izvedli produkcijo protokolov pred namestitvijo umetniškega satelita na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje. Testiranje je potekalo v koordinaciji Irine Sokolove in pod vodstvom kozmonavta Saližana Šakiroviča Šaripova.

Živadinov je povedal, da so za testni satelit izbrali še živečega igralca Mlačnika, ki je v predstavi NOORDUNG::1995-2045 odigral osrednjo vlogo mladega Williama Shakespeara, "ravno zaradi njegove dramaturške pozicije, ki predstavlja dramsko gibalo 50-letne predstave".

Satelit vsebuje tri algoritemske programe, poimenovane BIO::kozmizem, BIO::logika in BIO::mehatronika, podobno kot načrtovanih 14 satelitov, ki bodo do leta 2045 v znani predstavi Živadinova nadomestili dotlej preminulih 7 igralcev in 7 igralk. Konstruktorka umetniškega satelita je Dunja Zupančič, računalniški programer njegovih algortimov pa je Luka Frelih iz Ljudmile.

Testni satelit bo sprva tri tedne nameščen na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje, ves ta čas pa bodo po določenih umetniških institucijah na Zemlji predvajali Mlačnikove algoritme. Nato bo satelit pod določenim kotom spuščen v orbito, kjer bo krožil okoli Zemlje, ob tem pa se bo počasi spuščal proti atmosferi, kjer bo zgorel.

Sklep projekta NOORDUNG::1995-2045 predvideva, da bo Živadinov leta 2045 substitute za telesa do tedaj preminulih igralcev prepeljal v ekvatorialno orbito ter jih namestil na določenih točkah okoli Zemlje.

To je moment, ki je zbudil zanimanje režiserja Igorja Zupeta iz produkcijske hiše Nord Cross, o katerem bi rad posnel neke vrste v prihodnost postavljen fiktivni dokumentarec o zadnjem dnevu Živadinova, ki se je ob zaključku velikega umetniškega projekta odločil končati tudi svoje življenje, naslovljen End of Gravity; Jaz sem začetek vsega in v moji podzavesti se rojevajo svetovi.

Na novinarski konferenci sta bila Živadinov in Turšič kritična tudi do osnutku zakona o nadzoru vesoljskih dejavnosti, ki je, po njihovi presoji in tudi po mnenju predstavnikov Instituta Jožef Štefan in ZRC SAZU, diskriminatoren do umetnosti. Turšič je opomnil predvsem na 5. točko 5. člena, po kateri umetniška dejavnost ni deležna znižanja oziroma opustitve zavarovanja vesoljskih dejavnosti, predvidene za projekte, ki prispevajo k novim znanstvenim odkritjem ali tehnološkemu preboju.

Z ministrstva za gospodarstvo so jim po Turšičevih besedah odgovorili v smeri, da so pripravili zakon v skladu s svojimi cilji, če pa si umetniki želijo bolj vključujočega zakona, naj se obrnejo na ministrstvo za kulturo. "S tem so zgolj potrdili našo oceno o diskriminatornosti obstoječega predloga zakona," je dejal Turšič, ki je predstavil tudi več primerov uspešnih povezav umetnosti in vesolja na katerih so delali in še delajo. Gradivo za pripravo zakona bo kmalu poslano v medresorsko obravnavo.

In kaj bo Živadinov storil, če do popravka v zakonu, ki bi omogočil izpeljavo njegovega 50-letnega projekta, ne bo prišlo? Dejal je, da sta možni zgolj dve radikalni rešitvi: da izstopi iz projekta ali zamenja državljanstvo.