STAznanost
Humanistika in družboslovje

Ob 400. obletnici prvega zemljevida Kopra vrsta dogodkov

Koper, 30. julija - Humanistično društvo Histria bo ob 400. obletnici nastanka Načrta mesta Koper izpod rok Giacoma Fina pripravilo vrsto dogodkov, začenši s predstavitvijo monografije Salvatorja Žitka to soboto. Obenem se bodo spomnili tudi 200. obletnice t.i. Franciscejskega katastra.

Načrt mesta Koper je Giacomo Fino izdelan 1. avgusta 1619 po naročilu tedanjega koprskega podestata in kapitana Bernarda Malipiera zaradi potrebe po utrditvi mestnega obzidja. Kot je na današnji novinarski konferenci v Kopru poudarila koordinatorka projekta Deborah Rogoznica, je omenjeni Finov zemljevid pomemben predvsem zato, ker predstavlja najstarejši topografski načrt mesta Koper in hkrati enega najstarejših mestnih zemljevidov za območju severnega Jadrana.

S projektom, ki ga društvo Histria vodi v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Koper in Skupnostjo Italijanov Santorio Santorio iz Kopra, se bodo posvetili tako Finovemu zemljevidu, ki ga sicer hrani Državni arhiv v Benetkah, kot tudi 200. obletnici Franciscejskega katastra, ki je bil izdelan leta 1819. S projektom želijo predstaviti tri ločene trenutke v razvoju Kopra - zemljevid iz leta 1619, kataster mesta iz leta 1819 ter prikaz današnje podobe mesta.

Že v četrtek bodo v Kopru predstavili monografijo zgodovinarja Salvatorja Žitka z naslovom Beneški Koper - izseki iz zgodovinske dediščine. Knjiga predstavlja 23 risb, ohranjenih v Državnem arhivu v Benetkah, ki jih je avtor komentiral in tako predstavil osnovne značilnosti Kopra v beneškem obdobju. V soboto pa se bo dogajanje prestavilo na koprske ulice, kjer bodo organizirali vodeni ogled po sledeh Giacoma Fina.

V oktobru in decembru načrtujejo še okrogli mizi o Franciscejskem katastru ter o Kopru in drugih istrskih mestih v obdobju Beneške republike. V pripravi je tudi širša razstava na to tematiko z bogatim ikonografskim gradivom iz koprskega in beneškega arhiva, ki jo bo dopolnil dvojezični katalog, ki je že v pripravi, je dodala Deborah Rogoznica.

Žitko pa je ob tem spomnil na raziskave pokojnega arhitekta Darka Likarja. Ta je v študiji o koprski mestni arhitekturi, objavljeni leta 2009 v reviji Annales, med drugim dokazal, da je bilo celotno koprsko obzidje z dobrimi 2500 metri celo daljše od dubrovniškega.