V mariborskem botaničnem vrtu odpirajo arheološki park
Maribor, 13. septembra - V sklopu mednarodnega projekta PalaeoDiversiStyria so v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru uredili arheološki park, ki bo obiskovalcem omogočil nazoren pogled v preteklost. Poleg arheološke učne poti z rastlinami, ki so tu rasle pred 3000 leti, zajema še razstavo Kako smo živeli z maketo hiše, v kakršnih so takrat živeli ljudje.
Čezmejni projekt PalaeoDiversiStyria, ki v botaničnem vrtu poteka od oktobra 2016, raziskuje rastlinsko pestrost širše Štajerske od prazgodovine do odkritja Novega sveta. Najnovejša znanstvena odkritja arheologov povezuje z aktualnimi izzivi na področju kmetijstva in turizma, med drugim z revitalizacijo gojenja avtohtonih, a pozabljenih rastlinskih sort na tem območju in njihovo uporabo v sodobni kulinariki in turistični ponudbi.
Eden od rezultatov projekta je arheološki park, ki ga v Pivoli pri Mariboru slovesno odpirajo danes. "Po treh letih dela odpiramo novo arheološko učno pot, ki prinaša obiskovalcem dodatnih štiri do pet hektarjev sprehodov, in multimedijski prostor, kjer si bodo lahko ogledali prazgodovino tega območja," je za STA povedala Meta Pivec iz botaničnega vrta.
Na novi parkovni površini, ki jo je prej večinoma zaraščal gozd, so uredili sprehajalne poti z učnimi tablami, ki predstavljajo način življenja v času, ko je nastalo prazgodovinsko gomilno grobišče, ki so ga našli tu.
Zasadili so rastline, ki so jih v preteklosti gojili ljudje na tem območju, v novi multimedijski sobi pa bo na ogled maketa hiše. "Tu bo mogoče videti, na kakšen način so ljudje takrat gradili, kako so kuhali, kako so si izdelovali oblačila, katere rastline in drevesa so tam rasla in kako so si iz njih izdelovali razne pripomočke. Na ogled bodo tudi lončarski izdelki. V tistem času so namreč ljudje v glavnem uporabljali lončevino, stekla še niso poznali. Zanimivo je na primer kurišče, ki so ga naredili iz lončevine in je videti kot danes žar," je pojasnila Pivčeva.
V okviru projekta PalaeoDiversiStyria so med drugim tudi vzpostavili gensko banko starih sort žit in blagovno znamko Heriterra, pod katero tržijo prehrambene izdelke iz teh starih rastlinskih vrst.