Slovenščino je na področju jezikovnih tehnologij treba priključiti primerljivim jezikom

Kot je v uvodu poudaril Simon Krek s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, je na področju umetne inteligence prišlo do ključnih prebojev, ki omogočajo hiter razvoj jezikovnih tehnologij, a jezikovne tehnologije v evropski politični agendi nimajo zadostne vloge.

Pri večjih jezikih je težav zaradi tega manj, saj obstaja komercialni interes za razvoj tehnologij, medtem ko pri manjših tega interesa ni.

To težavo sicer naslavlja resolucija Evropskega parlamenta o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi, v kateri parlament poziva članice, naj razvijejo celovite politike in poudarja skupno odgovornost EU ter prost dostop do podatkov.

Kljub temu slovenščina na področju digitalizacije zaostaja za primerljivimi jeziki, zaradi česar bi bilo treba storiti nekaj stvari. Kot pravi Krek, je prvi ključni korak zagotavljanje okvira oziroma načrta za razvoj jezikovnih virov in tehnologij za slovenščino.

Zatika pa se že pri nacionalnem programu za jezikovno politiko, ki bi moral biti za obdobje 2019-2023 že sprejet, a je zaenkrat še na ministrstvu za kulturo. Zato so danes ministrstvo tudi pozvali, naj dokument pošlje v državni zbor v potrditev.

Poleg tega so ministrstvo pozvali še, naj čim prej objavi javni razpis za razvoj slovenščine v digitalnem okolju s poudarkom na jezikovnih virih in tehnologijah, ki je bil napovedan za januar 2019, ter obudi delo sveta za spremljanje razvoja jezikovnih virov, ki je deloval od marca do septembra 2017.

Sicer pa je treba poskrbeti tudi za racionalno organizacijo v sami skupnosti, ki se ukvarja s tem področjem, da se "ne bi podvajale dejavnosti na področju izgradnje virov in tehnologij", je navedel Krek.

Na to je opozoril tudi Kozma Ahačič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. "Težava ni v tem, da ne znamo in ne zmoremo, niti ni težava zgolj v neustreznem financiranju - čeprav se vsi strinjamo, da je neustrezno - težava je zaenkrat predvsem v tem, da ne znamo in ne zmoremo graditi infrastrukture skupaj in da se pri financiranju dojemamo predvsem kot konkurenca in ne kot skupnost," je sodelujoče pozval k sodelovanju.

A vendar je za napredek po besedah Marka Stabeja poleg sodelovanja nujna tudi konkurenca idej. "Moramo pa vedeti, kam gremo", je dejal. Pri tem je treba v dialogu postaviti cilje in način njihovega doseganja, hkrati pa ostati odprt za morebitne alternativne poti in cilje.

Seveda je za razvoj jezikovnih tehnologij treba zagotoviti tudi sredstva, kjer je po Krekovih besedah žogica predvsem "na strani ministrstev in vlade" ter ostalih relevantnih institucij.

Zato so danes naslovili tudi poziv na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, naj pri dodeljevanju sredstev napovedanim programom nacionalnih raziskav na področju jezikoslovja in povezanih področjih podpreta programe, ki zagotavljajo uspešen razvoj slovenščine v digitalnem okolju. Na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pa so naslovili poziv, "naj s proračunskimi sredstvi, ki jih prejema za financiranje infrastrukturnega programa naravna in kulturna dediščina, (so)financira izdelavo virov, ki so odprto dostopni in primerni za računalniško obdelavo".

Tako bi po Krekovih besedah dobili načrt in sredstva ter zagotovili skupnost, ki bo lahko vsem govorcem in govorkam slovenščine zagotovil "tiste tehnologije in vire, za katere se pričakuje, da so dostopni vsem v 21. stoletju".

Posvet z naslovom Kako bo mogoče? - posvet o digitalni prihodnosti slovenščine so organizirali Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, raziskovalna infrastruktura CLARIN.SI (Institut Jožef Stefan) ter Slovensko društvo za jezikovne tehnologije.